Drama, ki je zmedla tako občinstvo kot tudi kritike

V drami Ivanov se komični in včasih celo groteskni elementi ter liki prepletajo z žalostnimi usodami, zavoženimi življenji in tragičnimi prvinami

V SNG Drama Ljubljana bodo 12. januarja ob 20.00 premierno uprizorili dramo Ivanov (1887) enega najpomembnejših ruskih pisateljev in utemeljitelja sodobne dramatike Antona Pavloviča Čehova v režiji Aleksandra Popovskega. Drama, ki sodi v zgodnje ustvarjalno obdobje Antona Pavloviča Čehova, je ob svojem nastanku zmedla tako občinstvo kot tudi kritike, saj je Čehov, v marsičem predhodnik in začetnik sodobne dramatike, vsa pravila postavil na glavo. Komični in včasih celo groteskni elementi ter liki se tudi v Ivanovu prepletajo z žalostnimi usodami, zavoženimi življenji in tragičnimi prvinami.

Čehov je na svojega osrednjega junaka in njegovo okolje gledal kot umetnik in kot zdravnik, še posebno so ga zanimala področje psihiatrije in etična vprašanja. "Diagnoze", ki jih je postavil svojemu junaku, se zdijo presenetljivo aktualne za današnji čas: izgorelost, malodušnost, naveličanost, zdolgočasenost nekoč sijajnega izobraženca, podjetnega in karizmatičnega idealista. Poleg depresije ima Ivanov tudi materialne probleme, denar si izposoja pri oderuhih, njegovi uslužbenci mu parajo živce ter uničujejo imetje in ugled.

Muči ga tudi slaba vest zaradi bolne žene, ki ji ne more resnično stati ob strani, saj je že dolgo ne ljubi več. Novo ljubezensko zvezo s hčerjo bogatih posestnikov tako že v izhodišču zaznamujejo občutki krivde kot tudi obsojanje okolice. Toda Ivanov je sam sebi najstrožji sodnik, neusmiljeno se analizira, koplje po svojih mislih in čustvih, da bi razumel, zakaj se je sam prignal na rob duševnega zdravja. In vendar je tudi na robu še sposoben radikalno razrešiti svoj položaj ...

"V tem grobem, materialistično naravnanem okolju boleče izstopajo vsi, ki so vsaj malo drugačni. Seveda je prvi med njimi Ivanov, potem pa še vsi, ki so tesneje povezani z njim. Ivanov je prototip intelektualca, idealista, ki se ne prilagodi okolju in zato propade."

"V tem grobem, materialistično naravnanem okolju boleče izstopajo vsi, ki so vsaj malo drugačni. Seveda je prvi med njimi Ivanov, potem pa še vsi, ki so tesneje povezani z njim. Ivanov je prototip intelektualca, idealista, ki se ne prilagodi okolju in zato propade. V igri sam večkrat razloži svojo situacijo: bil je mlad, na univerzi si je pridobil znanje in verjel, da bo z njim izboljšal svet, pa četudi gre samo za podeželsko posestvo. Modernizirati je poskušal kmetijstvo, izobraziti kmete, poskrbeti za boljše razmere. Zaljubil se je strastno, idealistično, niso ga ustavile ovire, kot je druga vera. In v nekaj letih izgorel, zapravil denar, izgubil iluzije, ostala je samo pošastna utrujenost, ki je ubila celo ljubezen. Čehov zelo natančno popisuje, kako Ivanov v svoji, danes bi temu rekli izgorelosti postaja drugačen, apatičen, do nesrečne žene celo grob. In če avtorjevi sodobniki v gledališču niso mogli sprejeti podobe propadlega junaka, je danes prav to tisto, zaradi česar nam je blizu in ga lahko razumemo," je za gledališki list zapisala dramaturginja Darja Dominkuš.

V predstavi nastopajo: Uroš Fürst, Polona Juh, Gregor Baković, Igor Samobor, Iva Babić, Mia Skrbinac, Timon Šturbej, Maruša Majer, Rok Vihar, Jurij Zrnec, Saša Pavček, Valter Dragan, Matija Rozman, Zvone Hribar in Vanja Plut.

Prevajalka in lektorica: Tatjana Stanič, dramaturginja: Darja Dominkuš, scenografinja: Meta Hočevar, kostumografinja: Barbara Podlogar, skladatelj: Marjan Nečak, oblikovalec luči: Metod Novak, asistent režiserja: Juš A. Zidar, asistentka scenografinje: Sara Slivnik, asistent kostumografinje: Lovro Ivančić in asistentka scenografije (študijsko): Nastja Miheljak.