Ko znanstveniki zavrnejo odkritja Newtona in Einsteina

Kdo ima monopol nad resnico? 

Nekateri akademiki so na letnem indijskem znanstvenem kongresu zavrnili odkritja Alberta Einsteina in Isaaca Newtna. Znanstenik z univerze Tamil Nadu je dejal, da sta bila Isaac Newton in Albert Einstein v zmoti, gravitacijske valove pa bi bilo treba preimenovati v »valove Narendra Modija«. Dr. KJ Krishnan naj bi dejal, da Newton ni razumel »gravitacijskih odbojnih sil«, Einsteinove teorije pa so »zavajajoče«. Vodja južnoindijske univerze je dejal, da je staro hindujsko besedilo dokaz, da so raziskave matičnih celic že pred več tisoč let iznašli v Indiji, poroča BBC.

Kritiki ob tem opozarjajo, da je stara besedila treba brati, neumno pa je trditi, da predstavljajo znanost. Indija ima na eni strani odlične znanstvenike (del Higgsovega bozona je poimenovan po Einsteinovem sodobniku fiziku Satyendru Nathu Bosu, fizik Ashoke Sen je prejemnik temeljne fizikalne nagrade Fundamental Physics Prize, ki je najbolj prestižna akademska nagrada na svetu), na drugi strani pa ima tudi dolgo tradicijo nadomeščanja znanosti z miti, ki vodi do pevdoznanosti. Psevdozanost je po mnenju nekaterih v Indiji pridobila na pomenu odkar je predsednik vlade Narendra Modi iz hindujske nacionalistične stranke BJP, piše BBC.

Publicistka in odvetnica Ephrat Livni pa je septembra lani na spletni strani Quartz objavila članek, v katerem pojasnjuje, da judovski misticizem na poetičen način razlaga veliki pok in črne luknje. Po njenih besedah imata fizika in misticizem veliko skupnega. Judovski kabalisti si enako kot fiziki prizadevajo razumeti delovanje vesolja.

Stara besedila je treba brati, neumno pa je trditi, da predstavljajo znanost.  

Profesor religijskih študij in učenec kabale na univerzi Kaslifornija Elliot Wolfson razlaga, da je med kozmologijo in kabalo veliko sorodnosti. Judovski mistiki so v srednjem veku opisali začetek vesolja z izrazi, ki ustrezajo opisom sodobnih znanstvenikov, zlasti o velikem poku in črnih luknjah. Ukvarjali so se z enakimi vprašanji kot sodobni fiziki, recimo s »teorijo vsega«. Zato je smiselno razmišljati, kako fizika in misticizem lahko sodelujeta.

Dave Pruett, nekdanji raziskovalec ameriške vesoljske agencije Nasa in zaslužni profesor matematike na univerzi James Madison, je na portalu Huffington Post napisal, da je danes problem uradne znanosti in tradicionalne religije v kratkovidnem prepričanju, da ima le ona monopol nad resnico. V osnovi pa sta znanost in religija sorodni duši, saj obe izhajata iz izkušnje čudenja. Einstein je v pismu prijatelju napisal, da se kot radovedni otroci vedno čudimo skrivnostim, v katere smo rojeni. Ko je razmišljal o svojem življenju, je ugotavljal, da je najlepše čustvo, ki ga lahko izkusimo, mistično. Je vir vse prave umetnosti in znanosti. 

James Madison vidi pozitiven razvoj v pobotanju razuma in čudenja. Na eni strani razpada materialistična paradigma. Po odkritju kvantne teorije z besedami angleškega astronoma Jamesa Jeansa svet postaja bolj velika misel kot velik stroj. Na drugi strani cerkev ponuja nov dialog. Papež Frančišek v okrožnici Hvaljen moj Gospod iz leta 2015 celotno poglavje namenja dialogu religije z znanostjo. Posamezniki in organizacije po vsem svetu ustvarjajo novo zgodbo, ki ustreza tako sodobni znanosti kot spiritualni modrosti, piše Madison.