Temne strani človeške psihe

Trilogija Ta nesrečni rod britanske avtorice Zinnie Harris sledi zgodbi Ajshilove Oresteje, vendar optiko gledanja prestavi v oči ženske

Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega bodo 18. januarja ob 19.00 premierno uprizorili trilogijo Ta nesrečni rod britanske avtorice Zinnie Harris, ki sledi zgodbi Ajshilove Oresteje, vendar optiko gledanja prestavi v oči ženske. V središču njene drame se tako namesto Agamemnona in Oresta znajdeta Klitajmestra in Elektra. Avtorico bolj kot krvava dejanja žrtvovanja in maščevanja zanimata teža in razsežnost (po)dedovane travme. Skozi nesrečno rodbino nas popelje v labirint temne strani človeške psihe, ki se od časa starih Grkov, ni kaj dosti spremenila.

Edina ohranjena trilogija iz antičnih časov – Ajshilova Oresteja, sicer zelo temačen portret Tantalovega rodu se vrti večinoma okoli moške objestnosti in napuha, Zinnie Harris pa se posveti predvsem ženskam te od bogov preklete rodbine. Klitajmestra v dolgih letih moževe odsotnosti utaplja svojo žalost v alkoholu, ker ne more oprostiti svojemu možu Agamamnonu, da je za vojaško srečo pri napadu na Trojo žrtvoval njuno prvorojenko Ifigenijo. Tega mu Klitajmestra ne more odpustiti. Ko se mož po zmagi vrne, ga Klitajmestra ubije. Krvoločni umor vidi njuna najmlajša hči Elektra.

V drugem delu trilogije zdaj že odrasla Elektra nežno skrbi za bolno mater, ki jo mučijo prividi in blodnje. Nekega dne naleti na starejšega brata Oresta, ki želi maščevati očetovo smrt. Skupaj napadeta mater in Elektra jo pokonča.

V zadnjem delu je psihično zlomljena Elektra priklenjena na posteljo v sodobni psihiatrični bolnišnici, v kateri se ji posveča mlada psihiatrinja, ki tudi beži pred temnimi sencami svoje preteklosti.

"Ta nesrečni rod, na katerega avtorica namiguje z naslovom, je ne le izjemno prepleten z različnimi sorodstvenimi povezavami, pač pa tudi z zločini med družinskimi člani. Ubijali so skoraj vsi: strici nečake in obratno – nečaki svoje strice, očetje svoje otroke, otroci svoje starše itn. Ta, ki je bil še danes žrtev, že jutri postane morilec in obratno – ta, ki je danes moril, je jutri že umorjen. Konec ene zgodbe – Ifigenijine, denimo – pomeni začetek več novih zgodb: Agamemnonove, Klitajmestrine, Elektrine itn. Ifigenija je morda res mrtva, vendar v Klitajmestrini glavi še živi in nadaljuje svoj boj. Tako tudi preostali še po svoji smrti zgodbo poganjajo naprej. Agamemnon, Klitajmestra in Orest, denimo, so na koncu drame sicer res mrtvi, na simbolni ravni pa v Elektri še vedno živijo in ji ne dajo miru. Zato like v besedilu Zinnie Harris kar naprej nekaj preganja – ali kar prikazni same (oziroma duhovi umrlih) ali pa preteklost, ki se pojavlja v obliki simptomov, kot so nenadne bolečine v hrbtu, bruhanje in srbečica. Zato kar naprej zahtevajo, da se zapira okna – Klitajmestra izda ta ukaz v drugem delu, Elektra pa v tretjem ob odprtih oknih poblazni –, saj se v svoji paranoji bojijo vsake reže, skozi katero lahko prilezejo takšne ali drugačne moreče prikazni," je v gledališkem listu zapisal Jakob Ribič.

Večkrat nagrajena britanska dramatičarka, režiserka in scenaristka Zinnie Harris, ki deluje v Edinburgu na Škotskem, spada med najuglednejše in največkrat nagrajevane britanske dramatike (za trilogijo Ta nesrečni rod je prejela kar tri najvišja priznanja, mdr. nagrado britanskih kritikov). Pred leti so v MGL uprizorili njeno igro Dlje od najdlje,  ki skozi umetnost pripoveduje o nesrečni usodi prebivalcev otočja Tristan da Cunha.

Igrajo: Jette Ostan Vejrup, Nina Rakovec, Matjaž Tribušon k. g., Filip Samobor, Gregor Gruden, Lea Cok k. g., Boris Ostan, Nataša Tič Ralijan, Karin Komljanec, Boštjan Gombač k. g., Lotos Vincenc Šparovec, Boris Kerč.

Dramaturginja: Ira Ratej, scenografka: Barbara Stupica, kostumografka: Jelena Proković, avtor glasbe: Boštjan Gombač, koreografka in asistentka režiserke: Maša Kagao Knez, lektor: Martin Vrtačnik, oblikovalec svetlobe: Jaka Varmuž in oblikovalec zvoka Sašo Dragaš.