Občinska stanovanja, ki so jih pred leti privatizirali, bi zdaj radi nazaj

Ker so najemnine v nekaterih predelih Berlina postale previsoke tudi za ljudi z dobrimi plačami, jih namerava občina zdaj odkupiti nazaj. Na stanovanjsko problematiko vlado tudi v Sloveniji opozarjajo številne organizacije.

V nekaterih delih nemške prestolnice Berlin tudi ljudje z dobrimi plačami težko najdejo stanovanje, ki si ga lahko privoščijo. Zaradi tega namerava civilna iniciativa organizirati referendum z zahtevo za sprejem zakona o »podružbljenju« stanovanj v lasti velikih zasebnih nepremičninskih družb. Po poročanju Focusa civilna iniciativa že leto dni zahteva »razlastitev« stanovanj v Nemčiji z odškodnino.

Zdaj ima za to tudi politično podporo. Podpira jo stranka Levica, vodja poslanske skupine zelenih v deželnem parlamentu Antje Kapek pravi, da si razlastitev lahko predstavlja kot »zadnjo možnost«. Župan socialni demokrat Michael Müller razlastitvi stanovanj z odškodnino prav tako ne nasprotuje. »To je tretji, četrti ali peti korak,« je dejal.

Povprečen mlad človek, ki živi od lastnega dela, si v Sloveniji ne more privoščiti niti najema sobe, kaj šele najema stanovanja ali nakupa oziroma stanovanjskega posojila. Prav tako si vse več mladih težje privošči bivanje v mestih, kjer se izobražujejo.

Če bo referendum razpisan, je veliko možnosti, da uspe. Anketa časopisa Tagesspiegel je pokazala, da razlastitev velikih stanodajalcev z odškodnino podpira 54 odstotkov prebivalcev. Gre za stanovanja družbe GSW, ki je bila v lasti dežele, zdaj pa je v lasti zasebne nepremičninske družbe Deutsche Wohnen. Michael Müller ji je že ponudil pogajanja o odkupu teh stanovanj. Tako želi zagotoviti, da bo dežela Berlin lahko spet oddajala stanovanja v najem po najemninah, ki so dostopne vsakomur.

Družba GSW, ki ima 60 tisoč stanovanj, je bila do leta 2004 v lasti dežele. Od leta 2013 je v lasti nepremičninske družbe Deutsche Wohnen, katere delnice kotirajo na borzi in je zato njen glavni cilj ustvariti čim več dobička. Ta družba ima v Berlinu in okolici po lastnih podatkih v lasti 115 tisoč stanovanj. Predsednik njene uprave Michael Zahn pravi, da si prodajo stanovanj prek »podružbljenja« lahko predstavlja. Družba Deutsche Wohnen je pogosto tarča kritik zaradi velikih dvigov najemnin ali ravnanja z najemniki.

GSW je ena od številnih podjetij v občinski lasti, ki so jih v Nemčiji po letu 2000 množično prodajali zasebnim skladom, da bi s kupnino zakrpali luknje v občinskih in deželnih proračunih. Da novi lastniki na račun slabšanja kakovosti in dviga cen storitev za občane kujejo mastne dobičke, v lokalnih skupnostih ugotavljajo že več let, zato iščejo rešitve, kako te storitve spet spraviti nazaj v javno domeno.

V Sloveniji so Mladinski svet Slovenije ter študentska in dijaška organizacija pravkar opozorili vlado na stanovanjsko vprašanje, s katerim se srečujejo mladi. Objavljene prednostne naloge za delo vlade v letu 2019 ga ne omenjajo, opozarjajo. 

V Sloveniji so Mladinski svet Slovenije ter študentska in dijaška organizacija pravkar opozorili vlado na stanovanjsko vprašanje, s katerim se srečujejo mladi. Objavljene prednostne naloge za delo vlade v letu 2019 ga ne omenjajo, opozarjajo. Mlade in tudi nekoliko starejše generacije po njihovem opozorilu v primerjavi s prejšnjimi generacijami veliko težje pridejo do stanovanj. »Stanovanjski položaj mladih je skorajda povsem odvisen od naših staršev, kar je za nas nesprejemljivo, saj to pomeni, da imajo dostop do stanovanj predvsem tisti, ki prihajajo iz premožnejšega okolja,« so opozorili vlado, poroča STA.

Povprečen mlad človek, ki živi od lastnega dela, si po njihovih besedah pogosto ne more privoščiti niti najema sobe, kaj šele najema stanovanja ali nakupa oziroma stanovanjskega posojila. Prav tako si vse več mladih težje privošči bivanje v mestih, kjer se izobražujejo.

Mladi in njihovo osamosvajanje bi morali biti prednostna naloga te vlade in naslavljanje stanovanjske problematike je pri tem ključno, so zapisali. Glede na to predsednika vlade Marjana Šarca, ministrice in ministre pozivajo, da tudi temu področju namenijo posebno skrb.

V Sloveniji množične prodaje javnih stanovanj zasebnim skladom, katerih delnice kotirajo na borzi in jih zanimajo le čim večji dobički za lastnike, nismo imeli. V 90. letih prejšnjega stoletja smo imeli množično privatizacijo javnih stanovanj na podlagi tako imenovanega »jazbinškovega zakona« in zakona o denacionalizaciji.