23. 1. 2019 | Družba
Obljubljajo zmanjšanje proizvodnje plastike, hkrati pa gradijo nove tovarne
Podjetja, ki so se zavezala, da bodo namenila eno milijardo evrov za zmanjšanje proizvodnje plastike, hkrati gradijo nove tovarne za proizvodnjo plastike
Plastika je eden od osrednjih problemov onesnaževanja okolja
© pxhere
Podjetja, ki so ustanovila združenje za odpravo odpadkov iz plastike, so med podjetji, ki največ vlagajo v gradnjo tovarn za proizvodnjo plastike, opozarjajo evropske nevladne organizacije. Kot poroča Guardian, so se podjetja, ki so člani združenja zavezala, da bodo v prihodnjih petih letih namenila eno milijardo dolarjev za zmanjšanje proizvodnje plastike in izboljšanje recikliranja. Če se bo združenju pridružilo še več podjetij, želijo znesek povečati na 1,5 milijarde dolarjev. Člani združenja so podjetja, ki nameravajo vložiti več deset milijard dolarjev, da bo proizvodnja plastike v prihodnjih desetih letih še rasla.
Družba Shell kot ena od podpisnic zaveze v ZDA gradi milijarde dolarjev vredno tovarno, v kateri bo na leto proizvedla 1,6 milijona ton polietilena, ki je najpogostejša plastika. Družba ExxonMobil, prav tako podpisnica zaveze, gradi v ZDA novo tovarno polietilena, ki bo največja tovarna te plastike na svetu. ExxonMobil bo po njeni dograditvi svojo proizvodnjo plastike povečal na 2,5 milijona ton na leto. Družba Saudi Aramco in savdski kemijski velikan SABIC gradita eno največjih petrokemičnih tovarn na svetu.
Družba Shell kot ena od podpisnic zaveze v ZDA gradi milijarde dolarjev vredno tovarno, v kateri bo na leto proizvedla 1,6 milijona ton polietilena, ki je najpogostejša plastika.
Znanstveniki ob tem opozarjajo, da mikroplastika ni problem samo v oceanih, ampak tudi na poljih. Da so polja najbrž za odlagališči in urbanimi območji najbolj z mikroplastiko onesnažena območja, so po poročanju ABC znanstveniki objavili v reviji The Environmental Science and Technology Journal. Plastika prihaja na njive prek reciklirane odpadne vode in odpadkov. Po podatkih raziskovalcev norveškega inštituta za raziskave voda vsako leto na poljih v Evropi in Severni Ameriki konča od 107.000 do 730.000 ton nove mikroplastike.
Martyn Futter, izredni profesor na švedski univerzi za kmetijske vede, razlaga, da so glavni vir kontaminacije organska gnojila, proizvedena iz odplak, ki se imenujejo biosolidi. S proizvodnjo biosolidov se je zmanjšala količina mikroplastike, ki neposredno konča v vodi, a ljudje niso razmislili, da ta mikroplastika konča nekje drugje, kjer ni prav nič manj škodljiva - na poljih.
V odplakah je mikroplastika v različnih oblikah, kot so vlakna z oblačil, delci pnevmatik v meteornih vodah, mikrokroglice iz čistil. Znanstveniki še ne vedo, kako mikroplastika vpliva na ekosisteme v kmetijstvu. Mark Browne, strokovnjak za raziskovanje onesnaževanja z mikroplastiko na avstralski univerzi Novi Južni Wales, pojasnjuje, da ti vplivi še niso raziskani, ker je za tovrstne raziskave zaradi prenizke osveščenosti na voljo premalo denarja.
»Vemo, da majhni koščki plastike dolgo ne razpadejo, kopičijo se v organizmih, kjer lahko pridejo v tkivo.«
(Mark Browne, strokovnjak za raziskovanje onesnaževanja z mikroplastiko)
Po Brownovih besedah je veliko nejasnosti, kje se nabira mikroplastika in kakšni so njeni vplivi. Boji se, da lahko vpliva na prst in kot strupene kemikalije konča v prehranski verigi. »Vemo, da majhni koščki plastike dolgo ne razpadejo, kopičijo se v organizmih, kjer lahko pridejo v tkivo,« razlaga.
Na Irskem so se preučevanja mikroplastike v kmetijstvu lotili mladi. Študentka Maria Cronin je po poročanju The Journala analizirala dnevne obroke in vodo. Vsi vzorci, ki jih je pobrala in analizirala, so vsebovali mikroplastiko. Irska agencija za varstvo okolja je junija 2017 objavila poročilo, v katerem navaja, da mikroplastika v pitni vodi in hrani, pripravljeni s kontaminirano vodo, pomeni tveganje za zdravje ljudi in naravo.
Učenka Amelie Moore je s svojim projektom prav tako ugotovila, da mikroplastika lahko vpliva na živino in polja. Analizirala je plastiko, ki jo običajno uporabljajo kmetje. Ta plastika skupaj s travo zlahka konča v kravjih jaslih. Njen projekt je pokazal, da nas plastika na kmetijah lahko upravičeno skrbi.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.