Umetnik, ki nastavlja ogledalo slovenski politiki in cerkvi

Stripovski ustvarjalec Iztok Sitar bo v Mestni galeriji predstavil pregled svojega 35-letnega ustvarjanja

V Mestni galeriji Ljubljana bodo 30. januarja ob 19.00 odprli retrospektivno razstavo angažiranega stripa Iztoka Sitarja z naslovom Pod rdečo zvezdo, na kateri bo predstavljen njegov obsežni stripovski opus petintridesetletnega ustvarjanja z izborom osmih stripovskih albumov, v katerih je dosegel osebno likovno in besedno izpovedno zrelost: Sperma in kri (1990), Ženska, ki se ljubi z mačkom (1998), Črni možje, bele kosti (1999), 4000 (2001), Zgodba o Bogu (2004), Glave (2006), Dnevnik Ane Tank (2008) in Čudaki ljubijo drugače (2014). Kustos razstave: dr. Sarival Sosič.

Iztok Sitar (1962) s psevdonimom Ninel, spada med najpomembnejše stripovske ustvarjalce pri nas. Večino serij ali ciklov je objavil v knjižnih izdajah, objavljal pa je tudi v številnih revijah ter časopisih doma in v tujini. Njegov obsežni opus je sestavljen iz žanrsko precej različnih albumov, od otroških in najstniških, pa do erotičnih in družbeno-političnih, v katerih nastavlja ogledalo slovenski (predvsem desničarski) politiki in Katoliški cerkvi.

Retrospektivna razstava v Mestni galeriji je do zdaj najobsežnejši pregled njegovega ustvarjanja z izborom osmih stripovskih albumov, v katerih je dosegel osebno likovno in besedno izpovedno zrelost. Sitar pa ni znan le kot ustvarjalec stripov, ampak tudi kot ilustrator in karikaturist, poleg risanja pa se ukvarja tudi z zgodovino in teorijo stripa. Je avtor prve stripovske monografije pri nas z naslovom Zgodovina slovenskega stripa 1927-2007, v kateri predstavi 80 najpomembnejših avtorjev.

Spada v tretjo generacijo slovenskih striparjev (skupaj s Tomažem Lavričem, Zoranom Smiljanićem, Dušanom Kastelicem ...), ki je konec osemdesetih let formirala tako imenovani Novi slovenski strip. Njegov likovni jezik je avtorsko prepoznaven ter izhaja iz natančne risbe in sproščene slikarske poteze. 

"V resničnosti nikjer ni mirovanja. Umetniško delo se pomika bodisi proti prikazovanju resničnosti ali pa se skuša odmikati stran in izoblikovati svojo vzporedno resničnost, in strip je tako kot vsakovrstna likovna dela umeščen v ta osnovna razmerja prikazovanja kakršne koli stvarnosti. Tako se v stripu slika osamosvaja in se zaganja naprej od sličice do sličice, beseda se osamosvaja in se zaganja dalje iz stavka v stavek, včasih prekipeva in preglasi vizualnost, spet drugič prav vizualnost zasenčuje besedo. Stripovska stran, vsak njen kader, gradi življenje, saj iz delčkov ali posameznih sličic stripa postopno nastaja celota in s tem tudi posebno stripovsko življenje," je zapisal kustos dr. Sarival Sosič.

V okviru spremljevalnega programa bodo 14. marca ob 17.00 pripravili okroglo mizo o angažiranem stripu, na kateri bodo sodelovali: Izar Lunaček (stripovski avtor in filozof), Iztok Sitar (stripovski avtor in teoretik), Damijan Stepančič (stripovski avtor in ilustrator), dr. Sarival Sosič (kustos razstave). Pogovor bo povezovala Pia Nikolič, stripovska raziskovalka in kritičarka.