Žižek: Včasih edina pot za rešitev konflikta ni iskanje kompromisa, ampak zaostritev stališča

Evropa kot nadnacionalna povezava bi se morala odmakniti od omejitev nacionalnih držav. Boj proti populistom je treba začeti na novo.

V začetku leta je skupina 30 pisateljev, zgodovinarjev, Nobelovcev, med katerimi so Bernard-Henri Lévy, Milan Kundera, Salman Rushdie, Orhan Pamuk, Mario Vargas Llosa in Adam Michnik, v več časopisih objavila manifest v katerem navajajo, da Evropa kot ideja "razpada pred našimi očmi".

Slovenski filozof Slavoj Žižek v Independentu piše, da je ta manifest zelo pomanjkljiv. Kdor ga pozorno bere, lahko takoj ugotovi, zakaj populisti uspevajo. Njegovi podpisniki, ki so cvet evropske liberalne inteligence, ne upoštevajo neprijetnega dejstva, da se tudi populisti predstavljajo kot rešitelji Evrope.

Predsednik ZDA Donald Trump je julija lani po prvem srečanju z evropskimi voditelji Evropo omenil kot sovražnico ZDA, pred Rusijo in Kitajsko. Odziv na to izjavo je bila kritika, da je nerazumna, namesto, da bi se vprašali, kaj Trumpa tako zelo muči glede EU, o kateri Evropi govori?

Slovenski filozof Slavoj Žižek piše, da cvet evropske liberalne inteligence ne upošteva neprijetnega dejstva, da se tudi populisti predstavljajo kot rešitelji Evrope.

Ko so ga novinarji spraševali o priseljencih, ki prihajajo v Evropo, je v svojem slogu populista odgovoril, da uničujejo temelje evropskega načina življenja, pomenijo grožnjo za evropsko duhovno identiteto. Po Žižkovih besedah so prek njega govorili ljudje, kot sta predsednik madžarske vlade Viktor Orban in italijanski notranji minister Matteo Salvini. "Nikoli ne smemo pozabiti, da tudi oni želijo rešiti Evropo," opozarja Žižek.

Kakšna Evropa torej muči populiste? To je Evropa kot nadnacionalna povezava, Evropa, ki se megleno zaveda, da bi se morala za boj z sedanjimi izzivi, odmakniti od omejitev nacionalnih držav. To je Evropa, ki se obupno trudi, da bi nekako ostala zvesta staremu razsvetljenskemu motu o solidarnosti z žrtvami, Evropa, ki se zaveda, da je človeštvo danes eno, da smo vsi na isti ladji (na isti vesoljski ladji Zemlja). To je Evropa, ki ve, da je trpljenje drugega tudi naš problem.

Ob tem Žižek spomni na besede nemškega filozofa Petra Sloterdijka, da danes poteka boj, kako zagotoviti, da bo preživel največji ekonomsko-politični dosežek sodobne Evrope, to je socialno-demokratična država blaginje. Pri tem je treba ločiti med "objektivno" in "subjektivno" socialno demokracijo - me socialno demokracijo kot zbirko političnih strank in socialno demokracijo kot “formulo sistema".

Leta 2009 je Sloterdijk napisal, da formula socialne demokracije "natančno opisuje politično-ekonomski red stvari, ki ga sodobna država določa kot državo davkov, državo infrastruktutre, državo vladavine prava in nenazadnje socialno državo in državo terapije".

Evropa je vkleščena med ZDA in Rusijo in obe jo hočeta razkosati, piše Žižek. Trump in ruski predsednik Vladimir Putin podpirata brexit, oba povsod po Evropi podpirata evroskeptike. Kaj ju muči pri Evropi, ko pa EU pada na vseh testih: od tega, da ni sposobna vzpostaviti enotne politike priseljevanja, do žalostnega odgovora na Trumpovo trgovinsko vojno. Očitno je, da ju ne moti obstoječa Evropa, ampak Evropa, ki se zoperstavi vsem oblastem in v primeru ogroženosti postane trdna. Problem Evrope je, kako ostati zvesta svoji emancipacijski zapuščini, ko jo ogrožajo konservativni populisti.

Evropa je vkleščena med ZDA in Rusijo in obe jo hočeta razkosati. Trump in Putin podpirata brexit in povsod po Evropi podpirata evroskeptike. 

Pesnik T.S. Eliot je napisal, da so v boju med krivoverstvom in nevero trenutki, ko je religijo mogoče ohraniti živo le, da sekto ločimo od njenega telesa. To je po Žižkovih besedah treba narediti zdaj: le s sektaško ločitvijo od osnovnega telesa liberalne demokracije je mogoče poraziti populiste in ohraniti tisto, kar je v liberalni demokraciji vrednega. "Z drugimi besedami povedano, včasih edina pot za rešitev konflikta ni iskanje kompromisa, ampak zaostritev svojega stališča," razlaga Slavoj Žižek.

Ob tem sprašuje, zakaj 30 podpisnikov manifesta ne prizna, da je Evropa, katere izginjanje obžalujejo, že nepovratno izgubljena. Grožnja ne prihaja od populizma, populizem je odziv, ker liberalni eliti ni uspelo ostati zvesti emancipatorni dediščini Evrope, in na to, da ponuja lažne poti za reševanje težav, s katerimi se soočajo običajni ljudje.

"Včasih edina pot za rešitev konflikta ni iskanje kompromisa, ampak zaostritev svojega stališča."
(Slavoj Žižek, filozof)

Populizem je mogoče premagati le z ostro kritiko liberalne elite, njene sedanje politike s stališča "socialno-demokratične formule", ki jo je elita s sprejemom neoliberalizma izdala. To ne pomeni, da se je mogoče enostavno vrniti v dobre stare čase "države blaginje". "Formulo" za Evropo je mogoče oživiti z obnovo v veliko bolj radikalni obliki, ki ustreza novim ekološkim in socialnim izzivom. Edino, kar je vredno ohraniti iz preteklosti, je, da je treba kreniti naprej, zaključuje Žižek.