Kako ameriško veleposlaništvo Sloveniji prodaja orožje

Ko se je konec decembra vlada Marjana Šarca odločila za ustavitev nabave nemških osemkolesnikov tipa boxer, so konkurenčna podjetja zaslutila priložnost. Prva, ki sta propagandno gradivo poslala obrambnemu ministrstvu, sta bila ameriška multinacionalka General Dynamics in norveško podjetje Kongsberg, ki je v lasti norveške vlade.

V skupnem pismu iz 12. decembra, naslovljenem na obrambnega ministra Karla Erjavca, ki smo ga pridobili po zakonu o dostopu do javnih informacij, Sloveniji ponujata osemkolesnik stryker, oborožen s Kongsbergovim 30-milimetrskim topom. V pismu poudarjata, da je njun proizvod »konkurenčna alternativa slovenskemu programu 8 x 8« in da to vozilo ameriška vojska z »velikim uspehom« uporablja tudi v Natovi akciji »okrepljene prednje prisotnosti« na Poljskem. Pismo – morda presenetljivo – končujeta s predlogom, naj slovenska vlada dodatna pojasnila pridobi kar na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani.

Pri orožarskih poslih se lahko vedno vprašamo, ali gre pri njih res za naložbe v varnost ali za davek, ki ga je treba plačati najmočnejšim državam, pomembnim proizvajalkam orožja. Na ameriškem veleposlaništvu tega pravzaprav niti ne skrivajo. Odgovorili so, da je General Dynamics sicer zasebno podjetje, toda ameriško veleposlaništvu na splošno »promovira vse ameriške izdelke in rešitve,« celo tako, da orožje pri teh podjetjih kupi in ga prodaja naprej drugim državam.

Predstavniki ameriške obrambne industrije, ki jih zanima trženje obrambnih izdelkov ali storitev, se pogosto usklajujejo z ameriškimi veleposlaništvi, ki spodbujajo izmenjavo informacij med uradniki posameznih držav in ameriškimi podjetji, so odgovorili z veleposlaništva: »Medtem ko podpiramo ameriško industrijo, veleposlaništvo deluje kot odkrit in pošten posrednik, ki upošteva ameriške in tudi politične in obrambne interese države, v kateri deluje.« Tak postopek, še pravijo, naj bi bil hkrati odporen proti korupciji.

Na obrambnem ministrstvu pojasnjujejo, da zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti kot enega izmed mogočih načinov nabave vojaške opreme opredeljuje tudi postopek naročila, ki ga vlada odda vladi države članice ali tretje države. Vrednost takšnih medvladnih transakcij naj bi znašala približno devet odstotkov od skupne porabe EU za obrambno opremo.

Poleg Američanov na slovensko vlado, ki se odloča, kako naprej, zdaj sicer pritiskajo tudi drugi. Kot je ta teden poročalo Delo, je konec januarja Slovenijo obiskala delegacija nemškega proizvajalca osemkolesnikov boxer, podjetja Krauss-Maffei Wegmann, kmalu pa sta Matej Tonin (NSi) in Jožef Horvat (SDS) predsedniku parlamentarnega odbora za obrambo Matjažu Nemcu poslala pismo s pozivom, naj poslanci v parlamentu nadaljujejo postopke nakupa boxerjev. Tonin in Horvat pri tem nista prijavila nobenega lobističnega stika.

Vojaško opremo naj bi sicer kupovali zaradi varnosti. Je pa vsekakor zanimivo, kako zaskrbljena so za našo varnost tuja podjetja, ki to opremo proizvajajo, in njihove politične izpostave v Sloveniji.