Priročnik za manipuliranje z javnim mnenjem?

Ko javna radiotelevizija naroči izdelavo priročnika za zaposlene, ki ga kritiki vidijo kot navodila za manipuliranje z javnim mnenjem

Vodilni nemške javne televizije ARD so naročili izdelavo priročnika Framing Manual, kako lahko dosežejo, da bodo imeli Nemci o tej televiziji boljše mnenje. Kritiki so potezo takoj označili za nedopustno manipulacijo javnega mnenja. Odgovorni urednik ARD Rainald Becker jim odgovarja, da ne vidi nobenega škandala, odzivi so pretirani, dodaja. »Nikogar nismo plačali manj od minimalne plače, nikogar nismo zatirali. Po mojem mnenju je to umetno napihnjena razprava,« je pojasnil.

Avtorica priročnika jezikoslovka Elisabeth Wehling je v okviru teme »naša skupna svobodna postaja« med drugim priporočila, naj ARD ne omenja le dejstev, ampak naj vedno komunicira v obliki moralnih argumentov, če želi čim več ljudi prepričati, da bodo podpirali javno radiotelevizijo. Predvsem na družbenih omrežjih so začele takoj po objavi dokumenta krožiti kritike, da skuša ARD manipulirati razprave o javni radioteleviziji, sodelavcem pa predpisuje, kako morajo govoriti.

Kolumnist spletnega Spiegla Jan Fleischhauer iz dokumenta, ki ima 89 strani, izpostavlja priporočilo, da naj sodelavci govorijo o »naši skupni radioteleviziji ARD«, da bi s tem pri gledalcih in poslušalcih spodbudili občutek pripadnosti. Namesto, da bi rekli, da državljani plačujejo javno RTV, naj govorijo, da jo »omogočajo«. Prav tako naj ne govorijo o prispevku, ampak o »proaktivni, demokratično odločeni udeležbi državljanov v skupni radioteleviziji ARD«. Avtorica priročnika je po Fleischhauerjevih besedah odločna nasprotnica komercialne televizije, Nemci pa plačujejo najdražjo javno RTV na svetu.

V dokumentu, ki ima 89 strani, med drugim piše, da naj sodelavci televizije govorijo o »naši skupni radioteleviziji«, da bi s tem pri gledalcih in poslušalcih spodbudili občutek pripadnosti. Namesto, da bi rekli, da državljani plačujejo javno RTV, naj govorijo, da jo »omogočajo«. Prav tako naj ne govorijo o prispevku, ampak o »proaktivni, demokratično odločeni udeležbi državljanov v skupni radioteleviziji«.

Po poročanju Focusa priročnik ARD za strokovnjaka za medije Joja Groebla ni problematičen. »Prepričevanje z moralnimi argumenti nima nič z manipulacijami. Običajno je, da podjetja svoje zaposlene z argumenti pripravljajo na kritike. Za tem ni nič manipulativnega,« pravi Groebel. Framing tudi ni neznana komunikacijska metoda. Uporablja jo veliko podjetij. Zakaj je ne bi smela uporabljati tudi ARD, sprašuje.

Susanne Pfab, generalna sekretarka ARD, pojasnjuje, da se pri ARD že dolgo ukvarjajo z vprašanjem, kakšno vlogo ima jezik. Pri tem gre za to, kako argumente predstaviti javnosti, da bodo razumljivi. Nasprotnik prispevka za javno RTV René Ketterer Kleinsteuber pa pravi, da je framing samo olepševanje pomena z drugimi besedami in s tem nameščanje nagobčnika, da »se ne moremo več razburjati«.

»Prepričevanje z moralnimi argumenti nima nič z manipulacijami. Običajno je, da podjetja svoje zaposlene z argumenti pripravljajo na kritike. Za tem ni nič manipulativnega.«
(Jojo Groebel, strokovnjak za medije)

V Nemčiji vsake toliko časa razpravljajo o prispevku za javno RTV, ki je do leta 2020 določen v višini 17,50 evra na gospodinjstvo na mesec. Spomladi letos morajo javne RTV hiše komisiji za izračun finančnih potreb RTV hiš sporočiti, koliko denarja potrebujejo v obdobju 2021-2024. Švica je lani spomladi izvedla referendum o ukinitvi prispevka za javno RTV, vendar je večina volivcev glasovala za njegovo ohranitev.