Dr. Cobi Reisman: Um je najpomembnejši spolni organ

»Um je najpomembnejši spolni organ«

Prejšnji teden je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal kongres Evropskega združenja za spolno medicino, v katerega so vključeni strokovnjaki za ginekologijo, urologijo in seksologijo. Dr. Cobi Reisman je nizozemski zdravnik judovskega rodu in zadnje leto predsednik združenja. Zaposlen je v bolnišnici Amstelland, ki stoji v predmestju Amsterdama. Je urolog in seksolog, zato je, kakor pravi, delovne dneve razdelil »med dneve, ko operiram s skalpelom, in dneve, ko operiram z usti«.

Seksologija je torej bolj psihološko področje?

Vse v spolni medicini je bio-psihosocialne narave. Tudi če je glavna težava fiziološka, lahko pomembno vpliva na um. Seksualnost ni omejena samo na seks, je veliko več. Koristi dobrega spolnega življenja, pri čemer ne mislim zgolj na spolne odnose, pozitivno vplivajo tudi na duševnost, na samozavest. Ženske, ki se jim partner premalokrat približa, hitro pomislijo, da ga ne privlačijo, da ima mogoče ljubico. Moški z erektilno motnjo se zelo pogosto počutijo premalo »moške«, pa čeprav moški nismo samo penis, ampak človeška bitja. Tudi ko se odločimo za kirurški poseg za zdravljenje erektilne motnje, moramo razmišljati o vplivu posega na kakovost življenja, saj pri tem ne gre za reševanje življenja. Je pa hkrati res, da lahko erektilna motnja vodi v depresijo, depresija pa lahko vodi tudi v samomor.

Katera je najpogostejša težava, s katero imate opraviti v ambulanti?

Pri moških je dandanes na splošno najpogostejša težava prezgodnji izliv, na drugem mestu so erektilne motnje. Pri ženskah je najpogostejša težava izguba poželenja. Ker delam v bolnišnici, se sicer najpogosteje ukvarjam z motnjami spolnosti zaradi kroničnih bolezni in rakavih obolenj.

Se v spolnosti pojavljajo težave, o katerih pred desetimi leti še niste razmišljali?

Težko bi rekel, da kakšna težava pred desetletjem ni bila prisotna, le vpogleda nismo imeli vanje. Seksualnost je še vedno precejšen tabu. Rekel bi, da imata vzpon interneta in družabnih medijev velik vpliv na miselnost ljudi, zato sta danes izobraževanje in ozaveščanje še toliko pomembnejši kot nekoč. Nekateri ljudje ob gledanju pornografije dobijo zelo napačne predstave. Ne trdim, da je pornografija sama po sebi škodljiva, a če ljudje nimajo dostopa do kakovostnih informacij v zvezi z njo, se lahko pojavijo težave. Začne se z zaskrbljenostjo, da je z njimi kaj narobe. Če pravočasno ne dobijo ustreznih informacij, se zaskrbljenost lahko razvije v kronično motnjo. Zato je izobraževanje ključno za splošno javnost in tudi za ljudi z medicinskega področja, ki morajo znati o teh zadevah poučeno razpravljati.

Kakšne napačne predstave seje pornografija?

Nekateri ljudje izgubijo sposobnost fantaziranja, domišljije. Tako zelo so odvisni od vizualne stimulacije, da pozabijo na sposobnosti lastnega uma. Um pa je najmočnejši in najpomembnejši spolni organ. Vse se začne v možganih. Eden od mojih bolnikov je sam sebe prepričal, da njegova partnerka nikoli ne doživi orgazma. Ko sem ga vprašal, ali se je o tem pogovoril z njo, je dejal, da se je in da mu je povedala, da je s spolnostjo zelo zadovoljna. Kje je potem težava, sem ga vprašal. Izkazalo se je, da je bil prepričan, da mora tudi ženska pri orgazmu doživeti izliv.

»Obstajajo pa nekateri dokazi, da izliv zmanjšuje tveganje za razvoj raka prostate.«

Druga pogosta napačna predstava pri moških, ki je posledica pornografije, je prepričanje, da bi moral biti njihov spolni ud veliko daljši. Prav tako so prepričani, da bi moral spolni odnos vedno trajati najmanj pol ure, kar seveda ni realistično. Pozabljajo na vlogo intimnosti, povezanosti. Seks je veliko več kot penis v vagini. Tudi denimo koža je pomemben spolni organ.

Na kongresu ste nezadovoljstvu z velikostjo spolnega uda posvetili celotno seanso. Za kako razširjeno težavo gre?

O tem vemo precej premalo, nimamo dobrih epidemioloških podatkov. Pride pa k meni veliko mladih moških, ki jim to nezadovoljstvo povzroča težave. Presenečeni boste, če vam povem, da se večinoma ne pritožujejo nad velikostjo nabreklega spolnega uda, temveč nad velikostjo v »mehkem« stanju.

Kako staranje prebivalstva vpliva na spolno življenje družbe?

V glavah ljudi je seks domena mladih, lepih in zdravih. Žal jih moram razočarati. Večina populacije ni ne lepa ne mlada, veliko ljudi tudi ni zdravih. Pa imajo kljub temu spolno življenje. Tudi starejši ljudje uživajo v spolnosti. Ljudje, ki se zavedajo, da morajo svoja pričakovanja prilagoditi, da se spolnosti ne morejo lotiti na enak način kot pri 20 letih, in ki komunicirajo s partnerjem, najdejo druge načine za uživanje v spolnosti. Ni nujno, da je cilj vedno spolni odnos. Gre za uživanje v intimnosti. Imam bolnike, ki so pri 80 letih še vedno spolno aktivni in zadovoljni. Njihovo spolno življenje ni nič slabše, je pa drugačno. Vedno jim povem, da je s spolnostjo podobno kot z vidom. Pri 40 letih lahko še normalno beremo, pri 60 potrebujemo bralna očala. A še vedno lahko uživamo v branju in tega, da potrebujemo očala, ne jemljemo kot neko usodno pomanjkljivost.

Kako je na spolnost vplival prihod viagre?

Obstajajo sicer ljudje, ki so prepričani, da gre za še en element medikalizacije družbe, vendar so zdravila za zdravljenje erektilne motnje imela najmanj dva zelo pozitivna učinka. Prvič, ljudje so o svojih težavah začeli govoriti veliko odkriteje, ker so vedeli, da obstaja potencialna rešitev zanje. Prav tako smo spoznali, da se v ozadju erektilnih motenj lahko skriva biološki mehanizem in da obstaja jasna povezava med dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni in spolnimi motnjami. Hkrati je uspeh na tem področju spodbudil raziskave še na drugih področjih spolnosti. Tako kot so kontracepcijske tablete pomenile revolucijo v ženski spolnosti, je tudi viagra povzročila velik premik pri moški spolnosti. Stranski učinki prihoda viagre so bili po mojem mnenju celo pomembnejši od učinka same tablete.

Prej sva govorila o vplivu pornografije. Kako pa je sodobna tehnologija na splošno spremenila spolnost? Recimo zaradi spletnih platform je najti partnerja za seks lažje kot kadarkoli, hkrati pa se vrstijo opozorila, da se življenje mladih vse bolj umika v digitalno sfero in da je resničnih medčloveških stikov vse manj.

Kot vedno imamo dobre in slabe strani napredka. Hkrati z večjo dostopnostjo spolnih partnerjev se je povečala tudi dostopnost spletnih strani, ki ponujajo dobre in koristne informacije v zvezi s spolnostjo. Občutek imam, čeprav ga ne morem podpreti s trdnimi dokazi, da ljudje zaradi spletnih komunikacijskih orodij vse manj komunicirajo iz oči v oči. Vse te aplikacije so sicer dobra rešitev za pošiljanje sporočil, ne pa za izmenjavo čustev. Več pozornosti bi morali namenjati temu, da se ljudje ne bi povezali zgolj s pametnim telefonom, ampak tudi drug z drugim.

Je masturbacija zdrava?

Odvisno od konteksta. Če gre za obsesivno početje, ki vpliva na siceršnje vsakodnevno življenje, to seveda ni zdravo. Obstajajo pa nekateri dokazi, da izliv zmanjšuje tveganje za razvoj raka prostate. Masturbacija je povsem vsakdanji del spolnosti. Woody Allen je nekoč dejal, da je samozadovoljevanje način, kako se ljubiti s samim sabo.

»Presenečeni boste, če vam povem, da se moški večinoma ne pritožujejo nad velikostjo nabreklega spolnega uda, temveč nad velikostjo v ’mehkem’ stanju.«

Kako gledate na opozorila o zmanjševanju števila semenčic pri moških v zahodnih državah?

Za to obstajajo nekateri dokazi. Rekel bi, da je zmanjševanje povezano s stresnim načinom življenja. Če preverite število semenčic pri moškem, ki je pravkar prebolel gripo ali je preživel kakšno drugačno stresno obdobje, boste zaznali občutno zmanjšanje števila semenčic. Kronični stres je zagotovo škodljiv dejavnik, tudi onesnaženost okolja prispeva svoj delež.

Bi nas moralo skrbeti? Bo prišel čas, ko bo na preizkušnji naša sposobnost reprodukcije?

Do tega se ne morem jasno opredeliti. Nimamo še dovolj trdnih dokazov. Vsekakor pa moramo pozorneje skrbeti za zdrav način življenja. To ne pomeni, da bi morali vsi popolnoma nehati kaditi ali uživati alkohol, da bi se morali povsem odpovedati vsakršnemu »grehu«, gre za to, da je treba skrbeti za ohranjanje zdravega ravnovesja.