Kdo je bil Hugo Chávez?
In kaj je prinesla bolivarska revolucija
Kampanja Benettona proti sovraštvu. Na sliki bivši ameriški predsednik Barack Obama in Hugo Chávez. Obama je leta 2015 proti Venezueli uvedel sankcije, ko je razglasil, da Venezuela ogroža ameriško nacionalno varnost.
© Profimedia
Venezuela je danes v javnosti predstavljena kot država, ki doživlja humanitarno katastrofo, in hkrati kot dokaz, da socializem ni mogoč, pri čemer pa marsikdo pozablja, v kakšni bedi je prebivalstvo živelo, preden je Hugo Chávez konec devetdesetih let prevzel oblast. Po podatkih mednarodnih organizacij je bilo takrat kar 21 odstotkov prebivalcev podhranjenih, brez dostopa do zdravstva in izobraževanja. S Chávezovo »bolivarsko revolucijo« so se razmere naglo občutno izboljšale. Nekdanji londonski župan Ken Livingstone je minuli teden v članku Spomnimo se Huga Cháveza omenil, da naj bi bila samo bolnišnica Barrio Adentro rešila življenje 292 tisoč ljudem, zgolj klinika Milagro pa naj bi bila z operacijo sive mrene povrnila vid 300 tisoč ljudem. Korenito izboljšanje zdravstvenih razmer je očitno v vseh statistikah. V prvih letih Chávezove vladavine se je denimo smrtnost novorojenčkov zmanjšala za tretjino.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Kampanja Benettona proti sovraštvu. Na sliki bivši ameriški predsednik Barack Obama in Hugo Chávez. Obama je leta 2015 proti Venezueli uvedel sankcije, ko je razglasil, da Venezuela ogroža ameriško nacionalno varnost.
© Profimedia
Venezuela je danes v javnosti predstavljena kot država, ki doživlja humanitarno katastrofo, in hkrati kot dokaz, da socializem ni mogoč, pri čemer pa marsikdo pozablja, v kakšni bedi je prebivalstvo živelo, preden je Hugo Chávez konec devetdesetih let prevzel oblast. Po podatkih mednarodnih organizacij je bilo takrat kar 21 odstotkov prebivalcev podhranjenih, brez dostopa do zdravstva in izobraževanja. S Chávezovo »bolivarsko revolucijo« so se razmere naglo občutno izboljšale. Nekdanji londonski župan Ken Livingstone je minuli teden v članku Spomnimo se Huga Cháveza omenil, da naj bi bila samo bolnišnica Barrio Adentro rešila življenje 292 tisoč ljudem, zgolj klinika Milagro pa naj bi bila z operacijo sive mrene povrnila vid 300 tisoč ljudem. Korenito izboljšanje zdravstvenih razmer je očitno v vseh statistikah. V prvih letih Chávezove vladavine se je denimo smrtnost novorojenčkov zmanjšala za tretjino.
Njegove reforme je bilo deležno tudi šolstvo. V samo 18 mesecih se je kar 1,6 milijona ljudi naučilo brati in pisati, dve tretjini od teh je bilo žensk. Zgrajenih je bilo 3000 šol, 40 višješolskih ustanov in deset univerz. Dodatno sta se v šole vpisala dva milijona otrok. Po Unescovih podatkih je Venezuela leta 2012 imela peti največji odstotek študentov na svetu, na podlagi indeksa World Culture Score pa je danes na 14. mestu na svetovni lestvici držav, v katerih prebivalci berejo največ ur na teden. Leta 2012 je bila skupaj s Finsko na petem mestu na svetovni lestvici sreče. Tretja dimenzija Chávezovega programa je bila zemljiška reforma. Leta 1980 je Venezuela uvozila 90 odstotkov hrane. Potem ko je Chávez razdelil zemljo 15 tisočim kmečkim družinam, se je samooskrba izjemno izboljšala, zato država danes uvozi »le« 30 odstotkov potrebne hrane.
Tako imenovana bolivarska revolucija je botrovala spremembam še na številnih drugih področjih, ustanovljenih je bilo tudi 30 tisoč lokalnih svetov, v katerih so bile enakopravno zastopane ženske. Posebne skrbi so bile deležne različne manjšine, kot so invalidi ali istospolno usmerjeni. Venezuela je pod Chávezovo vladavino kar petim milijonom ljudi pomagala iz revščine, s svojo politiko pa je botroval ustanovitvi več latinskoameriških političnih organizacij.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.