Beton, ki je še bolj problematičen od plastike, je za vodo druga najpogosteje uporabljena snov na svetu

Betonske konstrukcije rastejo tako hitro, da naj bi bilo po enem od izračunov na svetu že več betona kot ogljikovih snovi v vseh drevesih in grmovju na svetu

Beton je za vodo druga najpogosteje uporabljena snov na svetu. Če bi bila industrija cementa država, bi bila za Kitajsko in ZDA tretji največji povzročitelj izpustov ogljikovega dioksida. V časopisu Guardian trdijo, da je cement najbolj uničevalen material na svetu. Obenem pa je osnova za sodobni razvoj, saj milijardam ljudi zagotavlja streho nad glavo, varuje nas pred naravnimi nesrečami, zagotavlja infrastrukturo za zdravstvo, izobraževanje, transport, energijo, industrijo. A z betonom prav tako uničujemo rodovitno zemljo in habitate ter rekel, ko postavljamo jezove.

Z betonom skušamo ukrotiti naravo. Naš plavi in zeleni svet naglo spreminja v sivino. Betonske konstrukcije rastejo tako hitro, da naj bi bilo po enem od izračunov na svetu že več betona kot ogljikovih snovi v vseh drevesih in grmovju na svetu. Umetno okolje tako uničuje naravnega.

Čeprav je beton bolj problematičen od plastike, velja za manj problematičnega. Ne pridobivamo ga iz fosilnih goriv, odpadnega betona ne najdemo v želodcih rib in galebov. Zdravniki njegovih ostankov ne odkrivajo v naši krvi. Ne visi na drevesih kot odvržena plastika. Beton ostane tam, kjer ga namestimo.

Cement je najbolj uničevalen material na svetu. Obenem pa je osnova za sodobni razvoj, saj milijardam ljudi zagotavlja streho nad glavo, varuje nas pred naravnimi nesrečami, zagotavlja infrastrukturo za zdravstvo, izobraževanje, transport, energijo, industrijo. A z betonom prav tako uničujemo rodovitno zemljo in habitate ter reke, ko postavljamo jezove.

Ljudje ga imajo radi, ker je trden in vzdržen, zato je temelj sodobnega življenja. V kombinaciji z jeklom nam zagotavlja, da jezovi ne popustijo, se stolpnice ne porušijo, cestišče ne upogne, elektroenergetsko omrežje ostane povezano.

Trdnost betona je prednost in hkrati tudi problem. Danes je nepogrešljiv zaveznik, jutri je lahko lažni prijatelj. V New Orleansu je neurje pred leti povzročilo več škode, ker beton na ulicah ne vpija deževnice. To se je pokazalo tudi pri poplavah v Sloveniji. Je tudi žejen material, saj se za njegovo proizvodnjo porabi desetina vse industrijske vode na svetu. V mestih povečuje temperaturo, saj vsrkava toploto sonca. Proizvodnja apnenca in cementa obremenjuje okolje, kar so v Sloveniji najbolj občutili prebivalci v okolici cementarne Lafarge.

Ne glede na to je beton sinonim za razvoj. V zgodnjih fazah razvoja so veliki gradbeni projekti enako potrebni, kot boksar potrebuje mišice, v zrelih gospodarstvih so škodljivi enako kot če si ostareli atlet vbrizgava vse več steroidov z vedno manj učinka.

Trdnost betona je prednost in hkrati tudi problem. Danes je nepogrešljiv zaveznik, jutri je lahko lažni prijatelj. V New Orleansu je neurje pred leti povzročilo več škode, ker beton na ulicah ne vpija deževnice. To se je pokazalo tudi pri poplavah v Sloveniji. 

Phil Purnell, profesor za materiale in strukture na univerzi Leeds, pravi, da svet najbrž ne bo dosegel vrha rabe betona, ker je surovina na voljo v neomejenih količinah. Po njem bo povpraševanje, dokler bomo gradili ceste, mostove in vse, kar potrebuje trdne temelje. Ker v primerjavi z drugimi materiali potrebuje najmanj energije, je obstoječe stavbe treba ohranjati in vzdrževati, pa tudi izboljšati recikliranje.

Še bolj pomembna pa je sprememba razmišljanja. Posloviti bi se bilo treba od modela razvoja, ki uničuje naravo. To pa pomeni, da se je treba lotiti struktur moči, ki so bile vzpostavljene na betonu, in priznati, da je rodovitnost bolj zanesljiv temelj za razvoj kot trdnost.