Menedžerji so si oddahnili

Primer rekordno zgrešene davčne reforme, tako hudo zgrešene, da je kot negativna ponazoritev danes del kurikuluma slovenskih ekonomskih fakultet, je reforma, ki jo je leta 2007 pripravila prva vlada Janeza Janše. Bila je izredno neuravnotežena. Obljubljala je nov zagon, povečanje konkurenčnosti in druge standardne floskule, a njen učinek je bil ravno nasproten. Ker je proračun z njo na leto izgubil 700 milijonov evrov in ker vlada hkrati s tem ni zagotovila drugih virov ali nižje porabe, so ukrepi državo vrgli s tečajev. Gospodarska rast se je zmanjšala, proračunski primanjkljaj je zrasel, sledili so varčevalni ukrepi, drago zadolževanje, zmanjševanje porabe, množični stečaji in na splošno: nesreča.

Koalicija pod vodstvom Marjana Šarca je ob napovedih davčne reforme seveda imela v zavesti to negativno izkušnjo iz leta 2007, zato so politiki od predvolilne tekme ponavljali, da bodo njihovi ukrepi po učinkih nevtralni. Ali še drugače, da je v Sloveniji treba razbremeniti delo in na drugi strani obremeniti kapital. Ta teden je končno prišel dan D, ko je finančni minister Andrej Bertoncelj predstavil konkretna izhodišča. Kaj je pokazal? Ob nastopu vlade so delodajalci zagnali paniko in svarili pred uvedbo neokomunizma, tokrat pa so se odzvali s precejšnjim olajšanjem, saj se vlada za skrajnejše ukrepe na strani kapitala, kot je recimo napovedano obdavčenje kapitalskih dohodkov s progresivno dohodninsko lestvico, ni odločila. Zadovoljni pa so tudi sindikati, ki pravijo (ZSSS), da gredo ukrepi načeloma v pravi smeri. A če so z ukrepi zadovoljni oboji, sindikati in delodajalci, to še ne pomeni, da je reforma dobra: tudi leta 2007 so recimo sindikati ukrepe, kot je bila odprava davka na izplačane plače, podprli, pa je Slovenija nazadnje postala manj solidarna država.

Poglejmo konkretneje, kaj želi doseči finančni minister. Res je, da namerava dati 90 milijonov evrov odpustka prek razbremenitve regresa, ki ga prejemajo vsi zaposleni. Res je, da namerava dati 50 milijonov evrov odpustka na račun božičnice, ki jo dobivajo zaposleni v najdobičkonosnejših podjetjih. Toda od 133 milijonov evrov odpustka na podlagi spremenjene dohodninske lestvice bodo spet največ odnesli najbogatejši. Ministrstvo za finance se temu ujčkanju bogatih, ki traja že 15 let, preprosto ni zmoglo odpovedati. Ne gre. Če bo reforma začela veljati, bodo tisti s povprečno plačo na boljšem za 144 evrov na leto, tisti, ki zaslužijo dve povprečni plači, pa ne bodo na boljšem za 288 evrov, ampak za 670 evrov. Zakaj je recimo treba razbremeniti peščico bogatih, ki v Sloveniji zaslužijo več kot 70 tisoč evrov in ki se uvrščajo v 50-odstotni dohodninski razred? To niso »razvojniki«. To mejo želi zdaj ministrstvo zvišati na 80 tisoč. Za primerjavo, v Avstriji so jo ohranili pri 60 tisoč evrih.

In drugič, kar je najpomembneje: predlagana reforma, všečna sindikatom in delodajalcem, ni tako uravnotežena, kot jo želijo predstaviti na ministrstvu za finance. Razbremenitev dela bo državo »stala« 273 milijonov evrov na leto, na drugi strani pa naj bi z obremenitvijo kapitala dodatno prejela 133 milijonov na leto. Že teh 133 milijonov evrov je zelo optimistična napoved. Ministrstvo za finance jih želi pridobiti iz nekoliko zvišanega davka na dobiček podjetij. A lani smo ga v Sloveniji pobrali za rekordnih 845 milijonov evrov, leto prej ga je bilo recimo 600 milijonov. Ta vir, tako kot tudi dohodnina od kapitala, je zelo nestanoviten in se bo najverjetneje v prihodnjih letih kvečjemu zmanjševal. Na dodatnih 160 milijonov evrov za uravnoteženje pa ministrstvo za finance računa s t. i. mehkimi ukrepi, kot sta boj »proti sivi ekonomiji in boj proti davčnim utajam, socialnim goljufijam«. Kakšno sprenevedanje je to, pove tale podatek: z enim od najpomembnejših ukrepov na tem področju v zadnjih letih, z uvedbo davčnih blagajn, država na leto v proračun dobi okoli 90 milijonov evrov. In ni videti, da ima minister Bertoncelj v rokavu skrito še kakšno presenečenje.