Potvarjanje zgodovine

Del krepitve skrajnega italijanskega nacionalizma, ki jo dobro ponazarja nedavna izjava predsednika evropskega parlamenta Tajanija o italijanski Dalmaciji in Istri, je tudi vnovič oživljena produkcija tretjerazrednih vojnih propagandnih filmov. Že pred 14 leti je film Srce v breznu v ospredje postavil partizansko enoto, ki je izvajala vojne zločine nad italijanskim prebivalstvom, zločine italijanskega fašizma nad slovanskimi prebivalci pa zamolčal. Takrat so slovenski in hrvaški igralci odpovedali sodelovanje v filmu in poleg Italijanov so večino vlog odigrali Srbi. V zadnjem izdelku iz kategorije »zločinski partizani«, vojni drami Rdeča Istra (2018) o umorjeni hčeri fašističnega veljaka Normi Cossetto, pa se pojavi tudi slovensko ime: Romeo Grebenšek, igralec Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Zakaj Slovenec igra v propagandnem filmu italijanske desnice, ostaja nejasno. »Filma ne branim, daleč od tega,« je bilo vse, kar je pred kratkim povedal za radijsko oddajo Mladi val, kjer sta ga voditelja med vrsticami poskušala prepričati, da je film zelo enodimenzionalen. »Ampak če pogledamo partizanske filme – kako pa so v njih upodobljeni Nemci? Kot brezčutni, brezrazumski roboti.«

V resnici imajo celo Nemci v partizanskih filmih več značaja kot partizani v Rdeči Istri, posebej glavni negativec Mate, ki ga igra Grebenšek: gre za popolne barbare, Italijani, na primer profesor Ambrosin, zaupnik Norme Cossetto, pa so preudarni svetovljani. Ambrosin, ki naj bi v filmu predstavljal glas razuma, Mateju v nekem prizoru reče – Kaj želite narediti, zamenjati zlo fašistično diktaturo s še hujšo, komunistično? Češ – opozoril sem vas! Ampak Mate in drugi partizani se zanj ne zmenijo, brutalno posilijo in/ali pobijejo vse, ki so kakorkoli povezani s fašisti, tudi Normo, zadnji prizor v filmu pa se kakopak dogaja pred fojbo, v kateri bodo potem končala trupla.

Kdor si želi zgodovino interpretirati tako, naj pač jo. A tak film ne bi smel biti predmet javnega predvajanja. Toda prav to se je prejšnji konec tedna zgodilo v Izoli, Unija Italijanov je odkupila pravice do predvajanja in se odločila pripraviti dve projekciji za povabljene v Art kinu Odeon. Nad tem so bili ogorčeni v izolski organizaciji Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in pri Levici, nekaj protestnikov pa se je celo zbralo pred kinodvorano. »Ne želimo onemogočati ogleda filma nikomur, izražamo pa globoko nestrinjanje s takšno obliko širjenja skrajne desničarske in fašistoidne propagande v našem kraju in med ljudmi dveh narodov, ki v Izoli živita v slogi in medsebojnem spoštovanju. Zanima nas, komu je v interesu takšno početje in kako bomo celili zgodovinske rane, če bomo nanje kar naprej trosili sol neresnic,« so zapisali pri ZZB za vrednote NOB Izola, pri Levici – lokalnem odboru Istra pa so opozorili, da film »shematsko in napačno prikazuje kompleksnost politične in etnične podobe istrskega medvojnega obdobja«. »Naj bo jasno, da je obujanje zgodovinskih ran in starih političnih fraz samo del strategije neofašističnih prijemov. Politiki, ki temelji na netenju sovraštva do drugih, nepriznavanju univerzalnosti človekovih pravic ter enakosti in solidarnosti med ljudmi in ljudstvi, je treba jasno reči ne.«