Na sončni strani Springfielda

Kadar zasledimo, da v hollywoodskih filmih in televizijskih serijah sem ter tja omenijo Slovenijo, se nam zasvetijo oči in nenadoma se počutimo za odtenek večji. Tako je bilo denimo v humoristični seriji Louie, kjer protagonistova hči kar naenkrat začne govoriti slovensko, začudenemu očetu pa pojasni, da jo osnov slovenščine uči neki sošolec. Ali pa v Scorsesejevem filmu Volk z Wall Streeta, v katerem striptizeta slovenskega rodu, ki jo igra Katarina Čas, iz Švice v ZDA tihotapi gotovino. Ko v filmu enega izmed zlikovcev pogojno izpustijo iz zapora, ga njegovi pajdaši na zabavi presenetijo z golimi dekleti, zavitimi v slovensko zastavo. Nastopamo na primer tudi v čislani mafijski seriji Sopranovi, kjer protagonist Toni Soprano med večerjo razlaga o mednarodni mreži organiziranega kriminala, ki so jo spletli Rusi, Črnogorci in Slovenci. Našo malo podalpsko deželico pa so pred nedavnim omenili celo v Simpsonovih, najdlje trajajoči animirani seriji vseh časov, ki letos praznuje že 30-letnico.

Čeprav ustvarjalcem Simpsonovih marsikdo očita, da jim je že davno zmanjkalo zamisli, se ti ne vdajo in prejšnji teden so predvajali že 653. epizodo. V njej nam razkrijejo, da so Simpsonovi v fiktivnem mestu Springfield dobili nove vzhodnoevropske sosede. Ti prihajajo iz Slovenije, a verjetno zgolj zaradi besedne igre: Homer, glavni lik serije, na seznamu opravkov namreč odkljuka izročitev vselitvenega darila novim sosedom, pri čemer reče »check«, kar zveni kot Czech (Češka), žena Marge pa ga popravi, češ da novi sosedje pravzaprav prihajajo iz Slovenije. Pri tem je treba povedati, da to ni prva omemba Slovenije v ameriških risanih serijah: v priljubljeni humoristični seriji South Park zasledimo slovensko zastavo, ki iz nepojasnjenega razloga krasi sobo enega izmed epizodnih likov.

Tudi če nam je deloma v veselje in čast, da se v Hollywoodu občasno spomnijo na nas, pa se v teh trenutkih hkrati zavemo, kako izkrivljena je ameriška predstava o Sloveniji. Denimo takrat, ko v seriji Zakon in red omenijo slovensko kriminalno združbo, ki za mehiške kartele izdeluje hibride med prenosnimi telefoni in pištolami. Ali pa takrat, ko v filmu Zoro negativec izzove na igro pola Antonia Banderasa in predlaga, naj igrata tako, kot to obvladamo v Sloveniji. Zgrešili so tudi v TV-seriji Leverage, kjer iz proračuna ZDA slovenski princesi Magdi za gradnjo transukrajinskega naftovoda namenijo zajeten znesek. Ko iz vseh teh omemb sestavimo sliko, ugotovimo, da smo pravzaprav monarhija, v kateri vladata princesa in organizirani kriminal, povezan z rusko mafijo in mehiškimi karteli, ter da takrat, ko ne streljamo z mobiteli, igramo polo.