Ukinjanje lokalnih časopisov ogroža demokracijo

Ljudje za odločanje potrebujejo neodvisno, zanesljivo poročanje, ki temelji na dejstvih. Neinformiranega prebivalstva si sodobna družba ne sme privoščiti. 

»Počutim se kot prikazen iz preteklosti. Eno nogo imam v svetu, ki ne obstaja več. Študenti, ki jih imam pred seboj, ne poznajo sveta, iz katerega prihajam, čeprav je izginil šele pred desetimi leti,« v The Atlantic piše John Temple, direktor programa za preiskovalno novinarstvo na šoli za novinarstvo na univerzi Berkeley v Kaliforniji. Pravi, da je preživeli iz časov, ko so za časopise poročali novinarji, ki so bili specialisti za sodišča, lokalne vlade, šole, saj so tamkajšnja dogajanja spremljali leta. Temple je delal za lokalni časopis Rocky Mountain News. Zadnje izvode so natisnili 27. februarja 2009, 150 let po začetku izhajanja. Duh časopisa ostaja trdno v Termplovih spominih in boleče manjka v današnjem svetu. Leta 2009 ni ugasnil le Rocky Mountain News. Po poročanju Business Insiderja julija 2009 je tistega leta v ZDA ugasnilo 105 lokalnih časopisov in z njimi 10 tisoč delovnih mest.

V Nemčiji medijska hiša DuMont prodaja lokalne časopise. »DuMont je več stoletij uspešno podjetje, ker se je vedno znalo prilagoditi razmeram na trgu«, sta prejšnji teden bralcem lokalnih časopisov sporočila Christian DuMont Schütte in Isabella Neven DuMont, predsednik in podpredsednica nadzornega sveta.

René Martens v die Zeit ugotavlja, da so razmere na trgu že nekaj časa neobetavne tudi za druge lokalne časopise. Družba Funke Mediengruppe (ki izdaja Westdeutsche Allgemeine Zeitung in Hamburger Abendblatt) je pred slabim mesecem dni sporočila, da bo odpustila 22 novinarjev, petih novinarjev pa ne bo nadomestila. V Berlinu grozi izguba zaposlitve 24 novinarjem v časopisih te založniške družbe. V domači deželi Severno Porenje-Vestfalija je po oceni novinarskih sindikatov ogroženih 300 delovnih mest v uredništvih, distribuciji in trženju.

Vedno več ljudi meni, da lokalne novice niso več pomembne za njihovo življenje. Interesi tistih, ki vedno več informacij dobivajo prek digitalnih kanalov, se spremenijo. Krivde za to ne gre naprtiti le časopisom, ki jim ni uspelo svoje ponudbe dovolj posodobiti.

V programu Funke 2022 piše, da koncern za svoje časopise v deželi Turingija preverja več scenarijev med katerimi je tudi prehod na digitalni časopis v nekaterih regijah. Sergej Lochthofen, ki je skoraj 20 let glavni urednik časopisa Thüringer Allgemeinen, je pred kratkim dejal, da najkasneje leta 2022 nekateri ljudje v regiji ne bodo imeli več tiskanega časopisa. Skupina Funke se je leta 2013 vpisala v zgodovino, ker je Westfälische Rundschau spremenila v prvi časopis brez lastnega uredništva. Polni ga z vsebinami iz drugih svojih časopisov in tudi konkurenčnih založb. Novinarji Westfälische Rundschau od takrat zato imenujejo zombičasopis.

Leif Kramp, z raziskovalnega centra za medije, komunikacije in informacije na univerzi Bremen, je že leta 2017 opozarjal, da je problem v tem, da vedno več ljudi meni, da lokalne novice niso več pomembne za njihovo življenje. Interesi tistih, ki vedno več informacij dobivajo prek digitalnih kanalov, se spremenijo. Krivde za to ne gre naprtiti le časopisom, ki jim ni uspelo svoje ponudbe dovolj posodobiti, piše René Martens.

John Temple pa je prepričan, da novinarji niso naredili dovolj, da bi vzpostavili dinamične novičarske organizacije brez katerih je ogroženo zdravje lokalnih skupnosti. Ena od novih študij je pokazala, da se stroški posojil lokalnih skupnosti povečajo, ko je ukinjeno lokalno poročanje. Brez novinarjev se poveča tveganje za korupcijo in slabo upravljanje. Druga študija je pokazala, da v občinah, o katerih se manj poroča, manj ljudi gre na volišča. »Ljudje za odločanje potrebujejo neodvisno, zanesljivo poročanje, ki temelji na dejstvih. Brez njega demokracija ne more delovati,« piše John Temple.

Tudi novinarji niso naredili dovolj, da bi vzpostavili dinamične novičarske organizacije brez katerih je ogroženo zdravje lokalnih skupnosti. Brez novinarjev se poveča tveganje za korupcijo in slabo upravljanje. V občinah, o katerih se manj poroča, gre manj ljudi na volišča.

V Nemčiji je skupina DuMont dodatno pod pritiskom, ker je polovica njenih časopisov rumeni tisk. Ti časopisi so še bolj pod pritiskom, ker so vsebine, ki jih objavljajo, v še večji meri ko0t v časopisih brezplačno na voljo na spletu. Zato je rumeni tisk vse težje prodajati.

Idej, kako bi lokalno poročanje podprli s političnimi sredstvi, v Nemčiji tako rekoč ni. V Severnem Porenju-Vestfaliji sta stranki CDU in FDP leta 2017 v koalicijski pogodbi na lokalni ravni napovedali vzpostavitev razmer, da bi novinarstvo uvrstili med družbeno koristne dejavnosti. Izvedensko mnenje, ki ga je naročila lokalna vlada, je temu naklonjeno. Predlogi, da bi bilo treba tisk podpreti z javnimi sredstvi, imajo v Nemčiji dolgo brado, zdaj pa so problematični zaradi ostrih polemik o pristranskem poročanju javnih RTV hiš. Mathias Döpfner, predsednik upravnega odbora založniške družbe Axel Springer in predsednik nemškega združenja časopisov, je pred kratkim dejal, da mu je nesolventnost časopisov ljubša od »subvencionirane izgube njihove neodvisnosti«.

Mnenje, da je nesolventnost manjše zlo, je v kateri koli drugi panogi nepredstavljivo. Döpfner je po besedah Renéja Martensa očitno pozabil, da bo ukinitev časopisov oslabila tudi demokracijo. Če bo manj poročanja o lokalnih dogodkih, se utegne zmanjšati volilna udeležba. Ponekod so že zaživeli lokalni spletni novinarski portali. Precej tovrstnih projektov je bilo tudi že ukinjenih, ker morajo novinarji, ki jih ustvarjajo, zaslužiti za plače. V 19 članicah EU podpirajo tisk z javnimi sredstvi. Na Švedskem imajo tak sistem vzpostavljen že od leta 1971, na Danskem o delitvi javnega denarja časopisov odloča medijski svet.

Na področju lokalnega poročanja imamo problem in potrebujemo rešitev, ker je civilna družba na lokalni ravni ogrožena. Imamo tveganje, da bomo imeli neinformirano prebivalstvo.

V ZDA imajo izkušnje z različnimi oblikami lastništva lokalnih medijev. Zdaj je videti, da mnogi vidijo rešitev v podpori najbogatejših, kot je lastnik spletne trgovine Amazon Jeff Bezos, ki je kupil Washington Post, ali milijarder Patrick Soon-Shiong, ki je kupil Los Angeles Times. Kaj pa če bi lokalne skupnosti razmislile o čem novem, enako kot je Rdeči križ nastal v času vojne iz potrebe po pomoči bolnim in ranjenim, piše Temple.

Humanitarne organizacije so po njegovih besedah nastale, ker je bilo treba rešiti problem. Na področju lokalnega poročanja imamo problem in potrebujemo rešitev, ker je civilna družba na lokalni ravni ogrožena. Imamo tveganje, da bomo imeli neinformirano prebivalstvo. Časopis Rocky Mountain News ni bil ukinjen, ker ni prinašal dovolj prihodka. Lastniki so ga ukinili, ker je bilo to veliko lažje, kot najti nov model.