»Ženske ulice« v manjšini

V zvezi z dnevom žena, ki ga praznujemo prav na dan izida te številke Mladine, je novinarka Nataša Briški na Twitterju opozorila še na eno področje, kjer je razmerje med ženskami in moškimi posebej neuravnoteženo: poimenovanje ulic. »Edina ulica v centru Ljubljane, ki je poimenovana po ženski. Edina,« je zapisala pod fotografijo Ulice Josipine Turnograjske, razmeroma kratke in ne preveč obljudene ulice, ki se vije med Maximarketom in uršulinskim samostanom.

Tudi zunaj središča Ljubljane razmere niso bistveno bolj rožnate: od 1623 ulic v prestolnici, od katerih jih je 800 poimenovanih po znanih osebnostih, jih le 48 nosi imena žensk. Na to je že pred dvema letoma opozorila raziskava arhitektke Mete Kutin, je povedal dr. Gregor Bulc, ki v Ljubljani vodi pobudo Ljubljana Urban Tours in je soavtor Ljubljanske feministične ture. Pod mentorstvom Kutinove so Nadja Agrež, Francka Bizilj, Vida Vilhar Pobegajlo in Ana Zalar oblikovale tudi razstavo 48 od 1623: ženske, ki so ljubljanskim ulicam dale svoje ime – osredotočala se je posebej na tiste izmed žensk, ki so delovale v kulturi in znanosti. Teh je le 12: poleg Josipine Turnograjske še Zofka Kveder, Luiza Pesjak, Manica Koman, Franja Malenšek - Koširjeva, Lily Novy, Marja Boršnik, Mira Mihelič, Zmaga Kumer, Angela Vode, Ivana Kobilca in Alma Sodnik.

Ko so se avtorice poglobile v mrežo ljubljanskih ulic, pa niso ugotovile le, da je ulic, poimenovanih po ženskah, zelo malo, temveč tudi, da so odmaknjene na obrobje ali pa so v stanovanjskih naseljih in na industrijskih območjih, je tedaj poročal Dnevnik. Ker je preimenovanje ulic ta hip malo verjetno, saj je povezano z birokratskimi postopki in stroški, je treba na ženske, ki so zaznamovale Ljubljano in bi si nedvomno zaslužile tudi, da se po njih imenuje kakšna ulica, opozoriti kako drugače. Eden od načinov je že omenjena Ljubljanska feministična tura, ki jo je zasnoval naš sogovornik dr. Gregor Bulc in na kateri se obiskovalci kakopak seznanijo tudi s tem, kako malo je ljubljanskih »ženskih« ulic. »Na tej turi se lahko zelo doživeto in neposredno identificirajo z zgodovinskimi spolnimi nepravicami, prizadevanji za žensko enakopravnost in sedanjimi vprašanji in dosežki na tem področju v Sloveniji, opozori pa tudi na primere dobrih praks in opolnomočenje žensk pri nas. Gre za ogled Ljubljane skozi feministična očala, pri čemer ne manjka prigod umetnic, arhitektk, političnih voditeljic, družbenih aktivistk, učiteljic, nun, članic Antifašistične fronte žensk, humanističnih, družboslovnih in naravoslovnih znanstvenic, bork za pravice žensk, zapornic, lastnic tovarn, tovarniških delavk, narodnih buditeljic in drugih žensk, ki so zaznamovale Slovenijo, Ljubljano in okoliške kraje,« pravi Bulc. Vodeni ogled so zasnovali leta 2017 pod pokroviteljstvom zavoda Urbana Vrana in je bil ob nastanku edini redni feministični vodeni ogled na svetu – za manjše ali večje skupine ga je mogoče rezervirati prav vsak dan.