Zloraba zdravniškega poklica

Slovenija kot večina drugih evropskih držav izvaja številne ukrepe za zmanjšanje števila prosilcev za azil. Mednje sodi tudi ocenjevanje (prave) starosti prosilcev za azil, ki trdijo, da so mladoletni. Polnoletni prosilci za azil so namreč v precej slabšem položaju v postopku odločanja o mednarodni zaščiti oziroma pridobitvi statusa begunca. Slednje je logično, saj so mladoletniki brez spremstva, pogosto zelo mladi, včasih tudi otroci, po mednarodnem pravu deležni večje zaščite.

V Sloveniji nad ocenjevanjem starosti prosilcev za azil bdi ministrstvo za notranje zadeve. Za izvajalca so izbrali Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, ki sodeluje z dvema podizvajalcema – zasebnikoma, ki zanje opravljata magnetno resonanco obeh zapestij in ključnic ter rentgensko sliko celotnega zobovja slehernega prosilca za azil, pri katerem notranje ministrstvo dvomi o njegovi starosti.

A vmes nekaj let ministrstvo za notranje zadeve ocenjevanja starosti ni izvajalo, saj niso našli izvajalcev, zdravnikov, ki bi bili pripravljeni opravljati to delo. Pediatrična klinika, ki je to delo opravljala nekoč, je namreč pogodbo z notranjim ministrstvom prekinila, ker je »na podlagi medicinskih ugotovitev pri človeku v obdobju med 10. in 20. letom nemogoče določiti kronološko starost«.

Ko smo ob začetku delovanja novega sistema (po katerem je rentgen, ki ima močne negativne stranske učinke, obvezen) etične dileme naslovili na pristojne v zdravniškem društvu, smo dobili nedvoumne odgovore. V njihovem imenu sta spregovorila dr. Katarina Šurlan Popovič, predstojnica katedre za radiologijo na ljubljanski medicinski fakulteti, in Dean Pekarovič z inštituta za radiologijo. Pojasnila sta, da »sevalna zakonodaja temelji na zahtevi, da mora biti vedno za izpostavljanje sevanju znan upravičen razlog. Zato se tu postavlja etično vprašanje, ki pa ni z medicinskega področja, temveč seže na področje politike. Za nezdravstvene razloge izpostaviti osebo sevanju po mnenju stroke ni opravičljivo.« O smiselnosti zobnega rentgena za ocenjevanje starosti prosilcev za azil je spregovorila tudi dr. Nataša Ihan s katedre za maksilofacialno kirurgijo: »Modrostniki normalno izraščajo med 18. in 30. letom, podočniki in ličniki med 13. in 14. letom. Torej ortopan pri mejno starih najstnikih ni natančen, saj njihove starosti ne napove. Možna starost osebe je torej med 14 in 30 let.«

Na vse to se je zdaj odzval tudi dr. David Neubauer, predsednik Ustanove za otroško nevrologijo Pediatrične klinike v Ljubljani. Opozarja, da je glede teh vprašanj treba pretehtati številne pomisleke, z etičnega, strokovnega in tudi pravnega vidika. Stališča do teh pomislekov pa je že leta 2106 sprejela tudi skupina za etiko Evropske akademije za pediatrijo, katere članica je tudi omenjena slovenska ustanova.

Medicinskim pregledom v nemedicinske namene tudi v Sloveniji nasprotujejo vsi relevantni specialisti – radiologi in pediatri.

Pomenljiv je že naslov – »Zdravniki ne bi smeli biti vpleteni«. Med drugim so zapisali takole: »Evropska akademija za pediatrijo močno priporoča vsem pediatrinjam in pediatrom, naj ne sodelujejo v postopkih določanja starosti pri mladostnikih, prosilcih za azil. Poleg tega predlaga vsem pediatrom in pediatrinjam, da to mnenje posredujejo tudi drugim zdravnikom in zdravstvenim delavcem. Vsi zdravniki bi morali svoje predstavnike države obvestiti, da nasprotujejo evropski direktivi, ki državam članicam dovoljuje uporabo medicinskih pregledov za ocenjevanje starosti v azilnih postopkih.«

V stališču med drugim pojasnjujejo, da so se proti uporabi zdravstvenih pregledov v ta namen izrekle številne krovne zdravniške organizacije v Evropi. Britansko združenje radiologov je svojim članom svetovalo, da rentgensko slikanje opravljajo izključno iz zdravstvenih potreb, slikanja za določanje starosti pa označili za neupravičena. Francoska zdravniška zbornica in tudi njena komisija za etiko ter tudi nizozemska zdravniška zbornica so svojim članom svetovale, naj se ne vključujejo v postopke ocenjevanja starosti prosilcev za azil.

Podobno je pred časom storila nemška zdravniška zbornica, ki je zavrnila predlog tamkajšnjega ministrstva za zdravje, da se pri vseh prosilcih za azil, kjer naj bi obstajal dvom o starosti, obvezno izvede rentgensko slikanje. V Sloveniji pa so po novem vsa slikanja, magnetna resonanca in rentgen, v takšnih primerih obvezna. Slovenska krovna organizacija, zdravniška zbornica, stališča do te teme še ni sprejela. Komisija za medicinsko etiko, ki deluje pri ministrstvu za zdravje, pa se je celo odločila, da se do uporabe zdravju škodljivih pregledov v nezdravstvene namene preprosto ne bo opredelila, in sicer z dokaj prozornim pojasnilom: »Komisija ni seznanjena niti z nameni niti z vsebinami pregledov, ki jih omenjate, zato o njih ne more razpravljati in zavzeti stališča.«