Če je označeno kot zeleno in trajnostno, še ne pomeni, da je res zeleno in trajnostno

Greenwashing so poskusi podjetij, da se z donacijami za ekološke projekte, propagandnimi akcijami in različnimi znaki lažno predstavljajo kot okolju prijazna

Klimatologinja Mojca Dolinar z Agencije RS za okolje je na nedavnem posvetu o vplivu podnebnih sprememb na slovensko družbo in gospodarstvo pojasnila, da obstajajo številni scenariji o tem, kaj se bo s podnebjem zgodilo v prihodnjih desetletjih, ti pa se med sabo precej razhajajo. V vsakem primeru pa se bo temperatura v Sloveniji še naprej dvigovala. »Gotovo bo imel dvig temperatur velik vpliv na kmetijstvo in zdravje. Vplival bo tudi na energetiko, saj bodo večje potrebe po hlajenju,« je dejala, poroča STA.

Lani aprila je bila v Sloveniji temperatura za 7 stopinj Celzija višja od povprečja. Ker je to bilo na prehodu iz pomladi v poletje, smo to čutili manj kot bi, če bi imeli tako velik odmik od povprečja poleti, je še izpostavila.

Klimatske spremembe sicer običajno povezujemo predvsem s težavami v kmetijstvu, na spremembe pa negativno vpliva tudi turizem, je spomnila Ljubica Knežević z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Turizem hitro raste, posledično pa se povečuje tudi transport in izpusti. »Turizem je najbolj umazana panoga na svetu, ki ustvari tudi ogromno odpadkov,« je dejala. Izpostavila je še, da so študenti zelo ozaveščeni, saj izbirajo delodajalce, ki so trajnostno usmerjeni, prepoznavajo tako imenovani greenwashing (to so poskusi podjetij, da se z donacijami za ekološke projekte, propagandnimi akcijami, različnimi znaki lažno predstavljajo kot okolju prijazna).

»Turizem je najbolj umazana panoga na svetu, ki ustvari tudi ogromno odpadkov.«
(Ljubica Knežević, Ekonomska fakulteta Ljubljana)

V  časopisu Kurier opozarjajo, da so zelene laži podjetij posel, ki cveti, tudi zaradi družbenega pritiska, da mora biti vse »zeleno«. Ponudba različnih vprašljivih znakov in potrdil, da so izdelki »ekološki« in je podjetje »trajnostno«, je na trgu zelo velika. Tipičen primer je industrija palmovega olja (živil, ki tega olja ne vsebujejo, je v trgovinah vedno manj). Ta industrija se skuša prikazati kot trajnostna s certifikatom RSPO (Roundtable on Sustainable Palm Oil ). Nunu Kaller iz nevladne organizacije Greenpeace opozarja, da za izdelke s certifikatom RSPO požigajo deževni gozd, da pridobijo nove površine za plantaže palm. »Vse to se dogaja pod plaščem trajnotnosti,« razlaga Kallerjeva. Tudi certifikat MSC, ki naj bi zagotavljal trajnostni ribolov, je po njenih besedah enak nateg. Dovolj za pridobitev tega certifikata je, da ribiška družba izdela načrt za trajnostni ribolov, ali ga tudi izvaja, nihče več ne preverja.

Temperatura v Sloveniji se bo še naprej dvigovala, kar bo imelo velik vpliv na kmetijstvo, zdravje in energetiko.

Pri Greenpeace so se lani lotili temeljitega pregleda znakov, s katerimi skušajo podjetja ljudi prepričati, da so ekološka, trajnostna, okolju prijazna. Ugotovili so, da vsakemu tretjemu znaku, ki jih proizvajalci tiskajo na embalažo živil, ni mogoče verjeti. Zato zahtevajo ostrejšo zakonodajo za preprečevanje goljufij pri označevanju izdelkov.

Največji proizvajalec živil na svetu Nestle je lani objavil, da bo do leta 2025 zagotovil, da bo mogoče vso embalažo, ki jo uporablja, reciklirati ali vnovič uporabiti. Enako se je zavezal tudi prehranski koncern Unilever. Graham Forbes iz organizacije Greenpeace je za EcoWatch dejal, da je Nestlejeva kampanja samo nov otroški korak za rešitev problema, ki ga je pomagal ustvarjati. Zaveza je polna dvoumnih ciljev, za določene ukrepe ciljev sploh ne vsebuje. Koncern odgovornost prelaga na potrošnike, namesto, da bi sam počistil plastične smeti, ki jih je ustvaril. Tako veliko podjetje kot je Nestle ima moč in denar, da bi nesnago, ki jo je ustvaril, lahko sam pospravil in tudi ukinil uporabo plastike za enkratno uporabo.