22. 3. 2019 | Mladina 12 | Kultura
S filmi, razstavami, glasbo in knjigami proti nestrpnosti
Festival Hiša strpnosti tudi letos ponuja vrhunske umetniške dogodke
Plakat Radovana Jenka
Ni naključje, da bodo na letošnjem festivalu Hiša strpnosti, ki ga peto leto zapored organizirata Judovski kulturni center Ljubljana in Miniteater, kar osemkrat predvajali 15-minutni animirani film z naslovom Predalčki. Ta večkrat nagrajeni film, ki sta ga leta 2016 ustvarila Izraelka Daniella Koffler in Nemec Uli Seis, namreč ne izpričuje le vzorcev, prek katerih se travme ljudi, ki so preživeli drugo svetovno vojno, prenašajo na njihove otroke in vnuke, temveč ponuja tudi premislek o možnostih za osvoboditev iz ujetosti vanje. Predalčki – zgodbo je Kofflerjeva zasnovala na podlagi svoje življenjske izkušnje – pripovedujejo o mladem izraelskem dekletu Netti, ki se hoče preseliti v Berlin. Oče, sin preživelcev holokavsta, je ne more in noče podpreti pri njeni odločitvi. Netta vztraja, četudi se je tudi vanjo že v otroštvu »naselil« spomin na trpljenje njenih starih staršev v nacistični Nemčiji, kar je v filmu nazorno ponazorjeno. Ko Netta še kot otrok najde knjigo z zapisom o usodi njenih starih staršev v holokavstu, se tudi v njen največji predalček, tisti na levi, ki prekriva srce, naseli rumena judovska zvezda, s katerimi so nacisti označevali judovski živelj. Netta se vseeno preseli v Nemčijo, kar očetu zlomi srce. Nikoli več ne spregovori z njo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
22. 3. 2019 | Mladina 12 | Kultura
Plakat Radovana Jenka
Ni naključje, da bodo na letošnjem festivalu Hiša strpnosti, ki ga peto leto zapored organizirata Judovski kulturni center Ljubljana in Miniteater, kar osemkrat predvajali 15-minutni animirani film z naslovom Predalčki. Ta večkrat nagrajeni film, ki sta ga leta 2016 ustvarila Izraelka Daniella Koffler in Nemec Uli Seis, namreč ne izpričuje le vzorcev, prek katerih se travme ljudi, ki so preživeli drugo svetovno vojno, prenašajo na njihove otroke in vnuke, temveč ponuja tudi premislek o možnostih za osvoboditev iz ujetosti vanje. Predalčki – zgodbo je Kofflerjeva zasnovala na podlagi svoje življenjske izkušnje – pripovedujejo o mladem izraelskem dekletu Netti, ki se hoče preseliti v Berlin. Oče, sin preživelcev holokavsta, je ne more in noče podpreti pri njeni odločitvi. Netta vztraja, četudi se je tudi vanjo že v otroštvu »naselil« spomin na trpljenje njenih starih staršev v nacistični Nemčiji, kar je v filmu nazorno ponazorjeno. Ko Netta še kot otrok najde knjigo z zapisom o usodi njenih starih staršev v holokavstu, se tudi v njen največji predalček, tisti na levi, ki prekriva srce, naseli rumena judovska zvezda, s katerimi so nacisti označevali judovski živelj. Netta se vseeno preseli v Nemčijo, kar očetu zlomi srce. Nikoli več ne spregovori z njo.
Predalčki so metafora ujetosti ljudi v njihove osebne in kolektivne spomine, tudi travmatične. Kofflerjevi in Seisu jih uspe v njunem animiranem filmu izolirati, jih sfokusirati, s takšnim postopkom pa omogočita tudi racionalnejši premislek o njih. Pravzaprav ponujata odgovor na vprašanje organizatorjev festivala o tem, »ali lahko ignoriramo zgodovino«, kajti iz njunega filma je vidno, da preteklosti posamezniki in družba ne morejo »ubežati«, lahko pa se naučijo živeti z njo v imenu prihodnosti. Na letošnjem festivalu Hiša strpnosti je na ogled niz umetniških dogodkov, ki temeljijo tudi na preseganju »predalčkanja« ljudi na podlagi njihove narodne ali verske pripadnosti in spolne opredelitve; z zavedanjem, da takšno početje le utrjuje stereotipe, ki so sicer lahko le tema neškodljivega humorja ali pa se izrodijo v izključevanje drugih iz družbe na temelju njihove »drugačnosti«. Organizatorji letošnjega festivala so zajeli obe plati, saj so s svojim izborom umetniških del predstavili »barvite podobe izjemnih človeških izkušenj« in hkrati »izzvali razprave o migracijah, spolu in predsodkih tako v naši kot v drugih družbah po svetu«.
S temi besedami bi lahko opredelili italijansko-slovenski dokumentarec Vprašanje identitete, ki ga je režiserka in scenaristka Sabrina Morena zasnovala na podlagi življenjskih zgodb petih zanimivih žensk različnih etničnih pripadnosti, ki so v zgodnjem 20. stoletju delovale v Trstu. Veljajo tudi za dokumentarec Sence sramote, v katerem avtorica Sabina Zwitter obravnava travme druge in tretje generacije koroških Slovencev, ki so jih med drugo svetovno vojno in po njej preganjali Nemci in Avstrijci, in tudi za dokumentarec Vila Emma, ki govori o reševanju judovskih otrok prek Slovenije v Italijo. Sklop s slovenskim prostorom povezanih dogodkov na festivalu dopolnjuje še vodeni ogled »tlakovcev spomina«, ki jih je lani v pločnike pred nekdanjimi domovanji ljubljanskih Judov in Judinj, izginulih v holokavstu, umestil nemški umetnik Gunter Demnig.
Organizatorji med vrhunce letošnjega festivala umeščajo še Nepokorščino z glavno igralko Rachel Weisz in srbsko Parado, kajti oba filma tematizirata napetost med konservativnimi normami in svobodo spolne usmerjenosti. Skupna točka ruskega filma Anina vojna in avstrijskega Murer: Anatomija nekega procesa je nova osvetlitev individualnih in kolektivnih posledic druge svetovne vojne. Omeniti je treba vsaj še Igorja in potovanje žerjavov, ganljiv film za otroke in mladino, ki je s prikazom »pustolovščin« žerjavov ob selitvah tudi prispodoba za današnje migracije.
Tudi letos bo ob festivalu na Trgu francoske revolucije v Ljubljani razstava plakatov na temo strpnosti, ki jo v sodelovanju z uveljavljenimi umetniki pripravlja svetovno znani grafični oblikovalec Mirko Ilić. Poleg te razstave bo v mestni hiši na ogled instalacija Krik v tišini / Spomin zbledi, v kateri mehiška umetnica Vida Yovanovich tematizira grozljivo usodo žrtev Mauthausna. Organizatorji so za učence vseh starosti znova pripravili »izobraževalna jutra«, v katerih se bodo z umetniškimi deli in predavanji seznanjali z različnimi vidiki (ne) strpnosti, ob večerih pa se bodo v Mini teatru vrstili pogovori z uglednimi gosti, tudi z zgodovinarjem Ivom Goldsteinom, ki bo predstavil svoje monumentalno delo o ustaškem koncentracijskem taborišču v Jasenovcu.
Za »barvitost« festivala bodo organizatorji poskrbeli s projekcijami novih izraelskih filmov, denimo novega filma režiserja Avija Nešerja z naslovom Druga zgodba, in z glasbenimi dogodki, kot je koncert Mazik Dua, ki igra napeve iz zakladnice španske in judovske tradicije.
Obisk vseh dogodkov je brezplačen.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.