29. 3. 2019 | Mladina 13 | Kultura
Kontemplacija o ustreznejšem svetu …
… skozi iskanje umetniškega dela, ki mu je bilo usojeno spremeniti ime
Grafika z naslovom Družina, s katero je leta 1966 na razstavi v Slovenj Gradcu sodeloval kasneje priznani sirski umetnik Mahmoud Hammad je dolgo veljala za izgubljeno umetniško delo. Januarja letos so jo odkrili v Jordaniji. Nosila je novo ime: Izgnana družina.
© Uroš Abram
Eden izmed umetnikov z vsega sveta, ki so leta 1966 s svojimi deli sodelovali na znameniti razstavi v Umetnostnem paviljonu Slovenj Gradec, predhodniku današnje Koroške galerije likovnih umetnosti, je bil tudi sirski modernist iz Damaska Mahmud Hamad. Slovenjgraški galeriji je za razstavo, ki je skušala biti tudi z naslovom Mir, humanost in prijateljstvo emanacija gibanja neuvrščenih, poslal dve svoji deli: Družino in Delavca. Iz pisma umetnika takratnemu ravnatelju slovenjgraške galerije Karlu Pečku je znano še, da je grafiki ponudil v odkup za 25 oziroma 15 takratnih dolarjev. Po zaprtju razstave se je za njegovima deloma izgubila vsaka sled; ostala je le petcentimetrska črno-bela reprodukcija Družine v katalogu razstave. Izgubljeno je bilo tudi zmagovalno delo v tekmovalnem delu razstave z naslovom Vojna, ki ga je ustvaril Šved Jan Forsberg.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
29. 3. 2019 | Mladina 13 | Kultura
Grafika z naslovom Družina, s katero je leta 1966 na razstavi v Slovenj Gradcu sodeloval kasneje priznani sirski umetnik Mahmoud Hammad je dolgo veljala za izgubljeno umetniško delo. Januarja letos so jo odkrili v Jordaniji. Nosila je novo ime: Izgnana družina.
© Uroš Abram
Eden izmed umetnikov z vsega sveta, ki so leta 1966 s svojimi deli sodelovali na znameniti razstavi v Umetnostnem paviljonu Slovenj Gradec, predhodniku današnje Koroške galerije likovnih umetnosti, je bil tudi sirski modernist iz Damaska Mahmud Hamad. Slovenjgraški galeriji je za razstavo, ki je skušala biti tudi z naslovom Mir, humanost in prijateljstvo emanacija gibanja neuvrščenih, poslal dve svoji deli: Družino in Delavca. Iz pisma umetnika takratnemu ravnatelju slovenjgraške galerije Karlu Pečku je znano še, da je grafiki ponudil v odkup za 25 oziroma 15 takratnih dolarjev. Po zaprtju razstave se je za njegovima deloma izgubila vsaka sled; ostala je le petcentimetrska črno-bela reprodukcija Družine v katalogu razstave. Izgubljeno je bilo tudi zmagovalno delo v tekmovalnem delu razstave z naslovom Vojna, ki ga je ustvaril Šved Jan Forsberg.
Na to zgodbo o izgubljenih umetninah z omenjene razstave Nika Autor nasloni razstavo Osrečite sebe in družino in njen sestavni del Obzornik 62. V obzorniku – ta oblika esejističnega kratkega filma je že nekaj let njen medij umetnostnega izražanja – je Autorjeva uporabila arhivske posnetke gradnje prizidka slovenjgraške galerije, zgrajenega za potrebe razstave ad hoc, v le treh mesecih, financiranega s prispevki mnogih podjetij in tudi z izkupičkom loterijske igre, ki jo je pod sloganom Osrečite sebe in družino – od tu naslov razstave – organizirala slovenjgraška galerija.
Med posnetke gradnje prizidka galerije, odprtja razstave, ki se ga je udeležil tudi jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, in predstavitve del najbolj znanih umetnikov Autorjeva nenehno umešča nejasno podobo; podobo izginulega dela Družina Mahmuda Hamada. Obenem pa prizore v nadaljevanju obzornika dopolnjuje s podobami današnjih beguncev iz Sirije, prizori rezilne žice na slovensko-hrvaški meji, sprašujoč se zagotovo tudi, kakšen bi bil današnji svet v očeh (sirske) družine, ki jo je v začetku šestdesetih, ko so bila načela gibanja neuvrščenih še relevantni del tedanjih političnih vizij, naslikal sirski umetnik.
Skozi prepletanje podob iz dveh popolnoma različnih svetov in obdobij, ki jih s premišljeno montažo postavlja »blizu« in »zraven«, Autorjeva gledalcu ponuja premislek ne le o usodi sveta, s katerim smo – kot del Jugoslavije – nekoč sodelovali na načelu enakopravnosti, temveč tudi o razpadu včerajšnjega sveta, njegovih idej, zanosa in optimizma, ki so prevevali mnoge v prvih desetletjih po vojni.
Hkrati pa skuša Autorjeva s premišljenimi postopki izostriti neizostreno v današnjih družbah, saj se spoprijemajo s hiperinflacijo podob in zapisanega. Ponavljanje izginule zabrisane grafike sirskega umetnika skozi celoten obzornik deluje kot lajtmotiv, a tudi »stroj«, ki sproži v gledalcu kontemplacijo o času, ko so imele podobe še svojo izrazno moč in ontološko vrednost, in tudi o času, ko so bile ključne vrednote, ki držijo družbe skupaj – solidarnost, enakost in pravičnost –, v javnih razpravah še sfokusirane in tudi v fokusu političnih prizadevanj za boljšo družbo.
Artefakti, ki so na ogled na razstavi, denimo Pečkovo pismo Hamadu in njegov odgovor, loto listki, zabrisane podobe ljudi na fotografijah z odprtja razstave, in drugo gradivo, še podkrepijo misel o mimobežnosti podob, idej in tudi povezav in stikov, ki so se med ljudmi, čeprav so bili oddaljeni več tisoč kilometrov, nepričakovano spletli tudi zaradi slovenjgraške razstave in gibanja neuvrščenih. Zagotovo si je Autorjeva tudi zato, da bi vsaj na simbolni ravni prispevala k ohranjanju podobe in idej drugačnega sveta, v zadnjih letih prizadevala najti izgubljena umetniška dela. Najprej je prek spleta v ZDA našla zmagovalno delo Vojna, jo odkupila za 78 dolarjev in jo vrnila v zbirko slovenjgraške galerije. Šele januarja letos pa je našla sled za Hamadovo Družino. Delo je bilo v Jordaniji, kjer so ga preimenovali v Izgnana družina. Grafiko, ki jo je njen avtor leta 1966 prodajal za 25 dolarjev, je slovenjgraška galerija odkupila za 5000 dolarjev, zraven pa so Jordanci »podarili« še Hamadovega Delavca.
Z vrnitvijo del v slovenjgraško galerijo – ta čas sta Vojna in Družina na ogled na razstavi Osrečite sebe in družino – se je krog sklenil. Vendar le navidezno, saj namen Autorjeve ni (le) spodbujati gledalca k iskanju odgovorov o tem, kateri svet je bil boljši ali kako do boljšega sveta, temveč z nizanjem vzporednic med različnimi svetovi v različnih obdobjih prej bega, problematizira, sprašuje in izziva samoumevnosti današnjega sveta v upanju, da bi ta proces vodil k osmišljanju novega, boljšega sveta.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.