Fašizem nastane v družbah, ki ukinejo književnost

Vsaka perverzna ideologija, kot je fašizem, lahko obstane le tam, kjer je ukinjena možnost govora, svoboda, dopisovanje, problematiziranje

Damir Ovčina, avtor romana  Kad sam bio hodža, v katerem opisuje zgodbo iz Grbavice med vojno v Bosni in Hercegovini, je v pogovoru za Radio Svobodna Evropa dejal, da je vsaka književnost ne glede na temo pomembna. Ne glede na to, ali se pisatelj tega zaveda ali ne, govori o svobodi. Izkušnje človeškega življenja so neprepričljive, če jih obravnavamo kot nepotrebne in kadar jih ne obravnavamo s potrebno globino, zlasti vojno. Kar ni dobro izkoriščeno v umetnosti, bo prej ali pozneje več ali manj pozabljeno, ne glede na to, kako veliko groze, zla in zločinov se dogaja na različnih koncih sveta.

Ne glede na to, da njen namen ni, da bi komu sodila, je književnost edina in prava presoja. Kar je dobro napisano, vključeno v zgodbo, bo ostalo. Za razliko od drugih poklicev, ki jih ljudje opravljajo predvsem za to, da dobijo plačo, bi pisatelj moral težiti k nečemu drugemu. Do svojega posla bi moral imeti tak odnos, da ne bi podlegel ničemur, ne joku, podkupovanju, pričevanjem, ničemer, razen zgodbi. Pisatelj je odgovoren za vse, kar se dogaja v družbi, vsi drugi so nepomembni, razlaga Damir Ovčina.

Ovčina sam o tej zgodovinski odgovornosti med pisanjem romana ni razmišljal. Ko je roman končan, zgodba zaključena, na podlagi izkušnje kot bralca, nekoga, ki je prej poskušal razumeti svoj čas in čas pred njim, pa tisto za nami, je književno besedilo edino pravo besedilo, prek katerega je mogoče doživeti čas. »V tem smislu prevzemam vso odgovornost za to, kar pišem. To je prepričljiva, ne površna slika stvarnosti,« pojasnjuje Ovčina. Pisateljem ni treba samo opisovati stvarnosti, ampak morajo prek nje doživeti eno od globljih vprašanj o človeku in svetu, o možnostih človeka, o naši odgovornosti do sebe in drugih.

Književnost se mora po besedah Ovčine boriti proti vsem oblikam človeške neumnosti in površnosti, nepremišljenosti, podcenjevanja, zanemarjanja in tako dalje.

Književnost se mora po besedah Ovčine boriti proti vsem oblikam človeške neumnosti in površnosti, nepremišljenosti, podcenjevanja, zanemarjanja in tako dalje. Ideologije nastajajo na banalnostih. Književnost je proti vsaki desni in levi usmerjenosti. Hote ali nehote se bori proti vsem , ker pripoveduje zgodbo o človeku, ki se sooča s svetom okoli sebe. Pri tem soočanju se srečuje z vrsto ovir, najpogosteje z neke vrste perverznimi idejami in ideologijami. Odgovornost pisateljev je povsod večja. »Mislim, da ljudje, ki pišejo, ne vidijo dobro svoje moči, ampak samo odgovornost. Moč napisanega besedila v kakršni koli obliki od televizijskih serij, filmov ali knjig, pa besedil, ki so dostopna na spletu, je ogromna. Dejansko je to edino, kar ima. To je zadnja linija obrambe človeške pameti,« opozarja Damir Ovčina.

Na vprašanje, ali se lahko ubranimo fašizma, ki v Evropi raste iz dneva v dan, odgovarja, da obstajata dve vrsti družbe - zaprta in odprta. Da dosežemo neko obliko svobode, je treba v okviru vsake družbe, vsake skupnosti, države opozarjati na vlogo ljudi, ki prepovedujejo svobodo. Nihče je ne bo dal, nobena oblast, ne demokratična ne nedemokratična, ne tisti, ki imajo parlament, ne tisti, ki ga nimajo. Nikomur ne ustreza, da obstaja nekdo, ki govori resnico, je nepodkupljiv, ga ne plačuje nobeden sklad, nobena stran, nobena domača organizacija, mu ni treba poslušati, kaj je nek norec rekel za govornico in iz tega delati zaključke. Te vloge nihče ne bo dal pisatelju. Pisatelji se morajo postaviti v družbi, v tem, kar delajo, morajo biti prepričljivi in močni. V tem primeru se ta prostor odpre.

Vsaka perverzna ideologija, kot je fašizem, lahko obstane le tam, kjer je ukinjena možnost govora, svoboda, dopisovanje, problematiziranje. Takšne družbe nastanejo tam, kjer se ukine književnost.