Prva slovaška predsednica do zmage z uporom proti zlu

Zmaga Zuzane Čaputove na slovaških predsedniških volitvah je dokaz, kaj je mogoče doseči z visokokakovostno kandidatko in dobro pozitivno kampanjo. Po zmagi se je volivcem zahvalila v slovaščini, pa tudi v madžarščini (jeziku madžarske manjšine), romščini (jeziku romske manjšine) in češčini.

Liberalna odvetnica in borka za človekove pravice Zuzana Čaputova je postala prva predsednica Slovaške. Obenem pa tudi prva ženska, ki ji je uspelo zmagati na predsedniških volitvah v kateri od srednjeevropskih držav. Čaputovi je v sobotnem drugem krogu predsedniških volitev svoj glas namenilo 58,4 odstotka volivcev. S tem je 45-letnica premagala podpredsednika evropske komisije Maroša Šefčoviča, ki je prejel 41,6 odstotka podpore in je svoji nasprotnici že čestital za zmago.

Ko je postalo jasno, da je zmagala, se je volivcem zahvalila v slovaščini, pa tudi v madžarščini (jeziku madžarske manjšine), romščini (jeziku romske manjšine) in češčini. »Nisem vesela samo zaradi rezultata, ampak predvsem zato, ker ni treba popustiti populizmu, je mogoče povedati resnico, svoje interese predstaviti brez agresivnega nastopa,« je po poročanju die Zeit povedala po razglasitvi zmage. Obljubila je, da bo enako kot njen predhodnik Andrej Kiska zastopala jasna »proevropska stališča«. Kiska na tokratnih volitvah ni več kandidiral.

Zuzana Čaputova kot predsednica stranke Napredna Slovaška, ki je bila ustanovljena šele leta 2017, ni bila med tistimi, ki so računali na zmago, toda je dobila že prvi krog volitev, in sicer s prepričljivimi 41 odstotki glasov. Njen uspeh analitiki povezujejo z umorom preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka pred letom dni. Kuciak je preiskoval povezave med vladajočo socialistično stranko Smer in kriminalnimi poslovneži. Po njegovi smrti je bil objavljen njegov nedokončan članek, ki je porušil zaupanje Slovakov v vlado. Predsednik vlade Robert Fico je bil zato prisiljen odstopiti.

Zaradi Kuciakovega umora je na ulicah protestiralo več deset tisoč Slovakov. Med njimi je bila tudi Zuzana Čaputova. Podporniki protestnega gibanja za »pošteno Slovaško« so jo pregovorili, da se je odločila za kandidaturo za predsednico države.

Zaradi Kuciakovega umora je na ulicah protestiralo več deset tisoč Slovakov. Med njimi je bila tudi Zuzana Čaputova. Podporniki protestnega gibanja za »pošteno Slovaško« so jo pregovorili, da se je odločila za kandidaturo za predsednico države. Preden se je pridružila stranki Napredna Slovaška, je 17 let delala za nevladno organizacijo. V javnosti je postala znana, ko je leta 2016 preprečila veliko odlagališče odpadkov severovzhodno od prestolnice Bratislave.

Na Slovaškem predsednik oziroma predsednica države formalno nima veliko moči, saj nima veliko pristojnosti. Analitiki kljub temu pravijo, da je zmaga Zuzane Čaputove pomembna, saj kot odvetnica zastopa stališča, ki v večini držav Vzhodne Evrope nimajo večinske podpore. Zagovarja več varovanja okolja, boriti se namerava proti korupciji v državi, podpira pravico do splava.

Geslo njene predvolilne kampanje je bilo »Uprimo se zlu«, poroča Guardian. Svojih nasprotnikov ni napadala, ampak je govorila o pomembnosti vrednot »humanizma, solidarnosti in resnice«. »Poglejmo, kaj nas povezuje. Postavimo sodelovanje nad osebne interese,« je dejala skupini podpornikov v Bratislavi.

Balazs Jarabik, analitik Carnegie Endowment, pravi, da njena zmaga kaže, da liberalci naj ostanejo liberalci, naj se proti propagandi ne borijo s propagando. Zmaga Zuzane Čaputove je dokaz, kaj je mogoče doseči z visoko kakovostno kandidatko in dobro pozitivno kampanjo. »Zuzana Čaputova nam daje upanje, a pravi boj se bo zdaj šele začel,« je poročal vodilni opozicijski časopis Dennik N.

Preden se je pridružila stranki Napredna Slovaška, je 17 let delala za nevladno organizacijo.

V zadnjih letih so na Slovaškem prišle v parlament populistične in skrajne desničarske stranke. V regiji Banska Bistrica je bil leta 2013 za guvernerja izvoljen neofašist Marian Kotleba. V prvem krogu tokratnih predsedniških volitev je zbral 10 odstotkov glasov. Drugi kandidat, znan po svoji skrajnodesničarski retoriki, Štefan Harabin, je zbral 14 odstotkov glasov.