Addamsove po vplivu primerjajo celo s Kennedyji

V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo premierno uprizorili muzikal o čudaški družini Addamsovi, ki se je prvič pojavila v stripu, nato pa še v TV seriji in filmih

Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega bo 4. aprila premiera muzikala Addamsovi v prevodu Andreja Rozmana Roze in režiji Aleksandra Popovskega. Čudaška in srhljiva, a tudi zabavna družina Addams, se je prvič pojavila v stripu ameriškega risarja Charlesa Addamsa, ki ga je leta 1938 začel objavljati v tedniku The New Yorker. Muzikal je bil na Broadwayu krstno uprizorjen aprila 2010, leta 2017 pa so ga uprizorili tudi na gledališkem festivalu v Edinburgu.

Avtor stripa si je Addamsove zamislil kot satirično nasprotje ameriškega ideala družine 20. stoletja. Portretiral jih je kot ekscentrične aristokrate z zateženim okusom in bizarnimi hobiji, ki se ljudem v njihovi okolici pogo­sto zdijo nenavadni in celo zastrašujoči, čeprav v njihovi družini pravzaprav vladata red in harmonija.

Znani liki, oče Gomez in mati Morticia, otroka Wednesday in Pugsley, stric Fester, babica, strežaj Lurch, Stvar in drugi, so leta 1964 nastopili tudi v priljubljeni televizijski seriji The Addams Family, najbolj pa so zasloveli v dveh filmih Barryja Sonnenfelda z začetka devetdesetih let, v katerih so blesteli Raúl Juliá kot Gomez, Anjelica Huston kot Morticia, Christina Ricci kot Wednesday in drugi.

V ameriški kulturi in tudi širše so Addamsovi dosegli tolikšno slavo, da so jih v The Daily Telegraph razglasili za "najbolj ikonično ameriško družino, skupaj s Kennedyjevimi", po pomembnosti in kulturnem vplivu pa so jih z Rooseveltovimi in Kennedyjevimi primerjali tudi v tedniku Time. Velik vpliv so imeli tudi na ameriški strip, televizijo in film, navdihnili pa so tudi t.i. gotsko subkulturo in njeno ekstravagantno modo.

V ameriški kulturi in tudi širše so Addamsovi dosegli tolikšno slavo, da so jih v The Daily Telegraph razglasili za "najbolj ikonično ameriško družino, skupaj s Kennedyjevimi", po pomembnosti in kulturnem vplivu pa so jih z Rooseveltovimi in Kennedyjevimi primerjali tudi v tedniku Time.

"Addamsovi, mama Morticija in oče Gomez, otroka Sreda in Bucko, babica in stric Gnoj ter strežaj Krč so družina, ki črpa svoj vir užitka iz temačnosti in morbidnosti. Otroka se rada igrata s samostrelom in se navdušujeta nad pošastmi. Babica ima za hišnega ljubljenčka podgano. Morticija ima poln rastlinjak mesojedih rož, za katere kuha in se z njimi pogovarja. Gomez zbira naprave iz časa inkvizicije. Stric Gnoj je zaljubljen v luno. Priljubljena družinska jed so jajca in oči različnih plazilcev. Vsa družina se rada sprošča na mučilnih napravah, ki jih hranijo v sobi, imenovani igralnica.

Muzikal Addamsovi v ospredje postavlja srečanje družine Addams in družine Krneki. Sreda je odraščajoča mlada ženska, spoznala je fanta Lukasa, s katerim sta se zaljubila in se želita poročiti. Tako je napočil čas, da se njuni družini spoznata. Toda Lukasova družina je "normalna". Krnekijevi se na vso moč trudijo slediti konvencijam in zavračajo vse, kar odstopa od uveljavljenih družbenih norm. O svojih željah in užitkih se ne pogovarjajo iskreno, temveč zgolj posnemajo obstoječo realnost in se vključujejo v neskončno verigo dvojnikov. Zveza Morticije in Gomeza pa temelji prav na izrekanju resnice. Morticija Alenki Krneki, Lukasovi mami, ponosno razlaga, kako si z možem od zmeraj povesta vse in si ničesar ne prikrivata. Čudi jo, da Alenka s svojim možem Janom v pogovorih ni nikoli odkrita", je v gledališkem listu zapisala Anja Rošker.

Igrajo: Iva Krajnc Bagola, Uroš Smolej, Viktorija Bencik Emeršič, Jurij Weiss k. g., Nataša Tič Ralijan, Jaka Lah, Filip Samobor, Tanja Dimitrievska, Sara Gorše k. g., Lina Akif AGRFT, Gašper Jarni, Gaber K. Trseglav, Barbara Ribnikar k. g. / Lena Hribar, Robert Korošec k. g., Matic Lukšič.

Glasbeni vodja in avtor priredbe aranžmajev: Laren Polič Zdravič, dramaturginja: Eva Mahkovic, Scenografka: Urša Vidic, kostumografka: Jelena Proković, koreografka: Anja Möderndorfer, oblikovalka maske: Špela Ema Veble, korepetitor: Jože Šalej, lektorica: Maja Cerar, oblikovalec svetlobe: Andrej Koležnik, asistenta režiserja: Juš A. Zidar in Taja Lesjak Šilak, asistentka kostumografke: Katarina Šavs.