Kar Šiško zahteva, to Šiško na TV Slovenija dobi

Pet let je, odkar je Zoran Predin, pevec in ognjevit košarkarski navijač, po košarkarski tekmi udaril enega od sodnikov. Izbruh je obžaloval, se za dejanje javno opravičil in napovedal, da se tekem ne bo več udeleževal, saj da sam ocenjuje, da ni sposoben normalnega navijanja. Njegov izpad so strogo obravnavali tako mediji kot javnost, saj je – ne glede na to, da je »le« glasbenik – javna oseba, te pa se postavljajo za zgled. Kadar smo bili posebej pravičniški, smo se jezili tudi zato, ker je kot privilegiranec lahko v nasprotju z drugimi navijači kljub varnostnikom dosegel sodnika.

Ko smo ga zagledali v Sobotnem Dnevnikovem izboru, smo lahko pomislili, kako redko za glasbenika njegovega kova se je v zadnjih letih pojavljal v medijih. Ne bi mogli reči, da nas je v intervjuju Predin očaral s prefinjenostjo, pa tudi ne povsem odbil z vulgarnostjo, razen morda tistih, ki se jim zdi vtikanje palca v obroček iz palca in kazalca druge roke (tako je namreč ponazoril, kako so »za šalo« oblikovali inicialki skupine Lačni Franz) prefinjeno ali vulgarno. Poleg tega je bil, predvsem za ljubitelje njegove glasbe, korekten sogovornik, za gledalce zanimiv, legendaren glasbenik. Čeprav po njegovem dejanju mediji niso izvedli popolnega embarga nanj, pa je kljub kesanju trajalo pol desetletja, preden smo mu lahko milostno odpustili, nacionalni mediji pa presodili, da lahko o njegovih glasbenih dejavnostih ponovno objavljajo legitimno, brez zadržkov inampakov.

Niti nekaj ur pa ni minilo od izreka sodbe Andreju Šišku zaradi ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve do trenutka, ko so pri prvem Dnevniku na TV Slovenija predvajali njegovo izjavo pred sodiščem, vključno z njegovo zahtevo, da jo morajo objaviti. Kako uredništva medijev pridejo do bistre odločitve, da to tudi storijo? Če bi si svoj prispevek do tiste točke ogledali z večjo resnostjo, bi morda ponovno premislili. V prispevku so med drugim povzeli besede sodnice, da ne verjame, da je šlo pri ustanovitvi varde in postroju sredi gozda zgolj za šalo in provokacijo, in nadaljevali, da imajo takšna dejanja lahko tragične posledice.

Ali naj bo res normalno, da je celo že obsojenim zavržnim idejam prav dajati prostor, v mnogo bolj banalnih primerih pa se izkažemo kot moralna policija? Merila medijev se bodo kmalu razkrila. Šiško je bil kot kandidat na zadnjih predsedniških volitvah eden od pospeševalcev rejtingov, ki se jim televizije težko uprejo. Na soočenjih se ni izkazal kot zelo spreten ali iznajdljiv govorec, je pa s svojimi vložki, ki jim racionalno ni mogoče nasprotovati, saj niso v polju racionalnega, uspešno opravljal funkcijo spreminjanja vse več zavržnih idej v sprejemljive. Kar bo na evropskih volitvah lahko tudi funkcija novonastale stranke, v kateri se kot kandidatka za evropsko poslanko omenja Šiškova odvetnica Lucija Ušaj Šikovec, donedavna članica SDS. V takšni družbi se kar naenkrat lahko zazdijo obstoječe skrajno desne stranke tako zelo normalne.