Futuristična kupčija

Distopična prihodnost, v kateri računalniki nadomestijo človeško delovno silo v ustvarjalni sferi, je izjemno daleč, morda tudi nemogoča. A v zadnjem času na področju razvoja umetne inteligence, ki na temeljih mehanskega učenja ustvarja izvirne glasbene kompozicije, prihaja do premikov.

Najprej je podjetje Google ob obletnici rojstva Johanna Sebastiana Bacha ustvarilo aplikacijo, ki na podlagi podatkovne baze tristošestih Bachovih kompozicij z uporabo umetne inteligence generira izvirne in prepričljive imitacije njegovih koralov. Potem pa je odjeknila novica, da je založba velikanka prvič v zgodovini podpisala distribucijsko pogodbo s programskim algoritmom, ki kreira avtorsko glasbo. Odmevna kupčija med založbo Warner Music Group in berlinskim zagonskim podjetjem Endel, ki je razvilo istoimensko aplikacijo za generiranje sproščujoče ambientalne glasbe, je podjetju zagotovila izdajo dvajsetih plošč, ustvarjenih z algoritmom.

Poraja se vprašanje, ali lahko komponiranje glasbe zreduciramo na matematično pogojen proces razumskih in predvidljivih odločitev, ki jih je mogoče oklestiti na algoritme in kodni zapis. Številni programerji menijo, da lahko. Ustvarjajo programe, ki temeljijo na mehanskem učenju, analizirajo ogromne podatkovne baze glasbenih del, iz katerih računalniki brez posegov skladateljev sami ustvarjajo kompleksne kompozicije.

Eden takšnih je Endel, ki samodejno ustvarja spokojne zvočne pokrajine. Te se prilagajajo poslušalcu: algoritem pri kreiranju izvirne ambientalne glasbe – a nekoliko generične – upošteva parametre, kot so vreme, čas, hitrost bitja srca uporabnika, njegov dnevno-nočni ritem in vnosi opravkov v njegovem koledarju. Značaj glasbe se spreminja glede na to, kje je poslušalec: denimo doma, v službi, v avtu ali na ulici. Namen tehnologije je personalizirana ambientalna glasba, ki naj bi uporabnikom pomagala pri osredotočanju na delo, doseganju primerno globokega in ustrezno dolgega spanja ter sproščanju.

A tako ob poslušanju del, ki jih ustvarja Endel, kot ob poslušanju računalniško generiranega »Bacha« postane hitro jasno, da umetna inteligenca ustvarja nekoliko hladna dela, ki so – razumljivo – povsem generična in stvaritvam glasbenih genijev ne sežejo niti do kolen.