Pevka z veliko začetnico

Teresa Salgueiro je v začetku leta dopolnila petdeset let, od tega jih je triintrideset preživela na odrih. Najprej doma na Portugalskem, od leta 1994, ko se je s svojo takratno zasedbo Madredeus pojavila v filmu Zgodba iz Lizbone Wima Wendersa, pa še na najuglednejših evropskih in svetovnih koncertnih prizoriščih. Z Madredeus je pri nas nastopila dvakrat, prejšnji četrtek pa smo jo drugič slišali še v samostojni izvedbi. Ni presenetljivo, da so koncert zaradi velikega zanimanja iz manjše Linhartove prestavili v veliko Gallusovo dvorano Cankarjevega doma. Pela je v portugalščini, toda tudi tisti, ki niso razumeli njenih besed, so to, o čemer poje, občutili v polnosti. Njen izjemni glas in interpretacija preprosto nikogar ne pustita ravnodušnega.

Ker so od izida njene zadnje plošče O Horizonte – njene druge z avtorskimi skladbami – minila tri leta, ni šlo za koncert ob predstavitvi novega materiala. Namesto tega je napovedala, da bodo s spremljevalno zasedbo izvedli svoje priredbe znanih, priljubljenih portugalskih pesmi. Med njimi tudi pesmi avtorjev, ki so pustili močen pečat zunaj Portugalske, denimo najpopularnejša pevka fada Amália Rodrigues in nobelovec José Saramago. Zapela je še nekaj brazilskih klasik in, v španščini, skladbo Gracias a la vida čilske etnomuzikologinje in glasbenice Violete Parra, katere brezčasnost sta v svojih priredbah denimo obeležili tudi Joan Baez in zasedba Deerhoof. V repertoarju pa so se seveda znašle tudi skladbe pri nas izjemno priljubljene zasedbe Madredeus in avtorske skladbe Salgueirove.

Slednje predvsem s plošče O Horizonte, ne le zaradi fenov, temveč tudi zaradi tematske povezave koncerta z »obzorjem«. Tistim obzorjem, ki ga razkrije lizbonski pogled v daljavo, kjer se združita nebo in morje. Obzorje v pesmih uporablja kot prispodobo za sanje, upanje, upornost, veselje in melanholijo. Zdi se, da nam je Teresa Salgueiro skozi pesmi tolmačila esenco svoje portugalske izkušnje, kar pa je skozi njeno čutečo interpretacijo dobilo povsem univerzalen predznak. O tem, da sta čutenje njenih pesmi in njen osupljivi glas njena glavna atributa, ni dvoma. Je pa tudi tehnično izjemno podkovana pevka, kar je postalo še posebej očitno ob izvedbi aranžmajsko zahtevnejših skladb, v katerih se je spuščala v subtilen dialog z akustično kitaro, harmoniko, kontrabasom in tolkali svoje prav tako izvrstne spremljevalne zasedbe.

Glasne ovacije polne Gallusove dvorane ob koncu koncerta so potrdile, da je Salgueirova občinstvu ponudila vse, kar je to pričakovalo, in več. Sestavljavci abonmaja Glasbe sveta iz Cankarjevega doma pa že zrejo v novo sezono, ki bo tudi jeseni zaznamovana z osupljivimi ženskimi glasovi, saj v goste prihaja znameniti zbor The Mystery of the Bulgarian Voices, ki se mu bo tokrat pridružila edinstvena Lisa Gerrard.