Ali milijarderje res skrbi vse večji prepad med bogatimi in revnimi?

»Nezadostnost« in ne neenakost je po besedah ameriškega milijarderja Steva Schwarzmana kriva za vedno večji prepad med revnimi in bogatimi

Steve Schwarzman, predsednik uprave ameriške investicijske družbe Blackstone in nekdanji svetovalec predsednika ZDA Donalda Trumpa, pravi, da je »nezadostnost« (in ne neenakost) kriva za vedno večji prepad med revnimi in bogatimi. Po poročanju Guardiana je v pogovoru za televizijsko mrežo CNBC predstavil svoj predlog za vnovično vzpostavitev srednjega razreda. Po načrtu za obnovo Zahodne Evrope po drugi svetovni vojni ga je poimenoval »Marschallov načrt«.

Schwarzman bi ukinil davke za učitelje, uzakonil višjo minimalno plačo in več tehničnega usposabljanja za mlade, ki ne gredo študirat. Milijarder, ki ima po oceni revije Forbes 13,7 milijarde dolarjev premoženja, se je v pogovoru skrbno izogibal izrazu neenakost. Kar imamo, je po njegovih besedah bolj posledica nezadostnosti prihodkov spodnjih 50 odstotkov ljudi kot neenakosti.

To, da je polovica pripadnikov družbe v slabšem položaju, vidi kot sistemski problem. »Ne moremo dopustiti, da se to nadaljuje, zato potrebujemo politične rešitve,« je dejal. S temi besedami se je pridružil drugim milijarderjem, ki so izrazili skrb zaradi povečevanja prepada med revnimi in bogatimi.

Milijarder, ki ima po oceni revije Forbes 13,7 milijarde dolarjev premoženja, se je v pogovoru skrbno izogibal izrazu neenakost.

Prejšnji mesec je prvi mož ameriške velebanke JP Morgan Jamie Dimon v pismu delničarjem napisal, da je več kot očitno, da je velik del ljudi zapostavljenih. »Štirideset odstotkov Američanov zasluži manj kot 15 dolarjev na uro. Štirideset odstotkov Američanov ne more plačati računa 400 dolarjev za zdravljenje ali popravilo avtomobila. Petnajst odstotkov Američanov zasluži minimalno plačo,« piše v pismu.

Dimon, ki ima po oceni revije Forbes 1,3 milijarde dolarjev premoženja, je v njem tudi posvaril, da rešitev ni socializem, saj bi privedel do »stagnacije, korupcije in nasploh poslabšanja«. S tem je ošvrknil senatorja Bernieja Sandersa, ki se namerava spet potegovati za kandidata demokratske stranke za predsednika ZDA, in članico kongresa iz demokratske stranke Alexandrio Ocasio-Cortez, ki se zavzemata za spremembe, ki jih elite v ZDA označujejo kot prizadevanja za uvedbo socializma.

»Štirideset odstotkov Američanov zasluži manj kot 15 dolarjev na uro. Štirideset odstotkov Američanov ne more plačati računa 400 dolarjev za zdravljenje ali popravilo avtomobila. Petnajst odstotkov Američanov zasluži minimalno plačo.«
(Jamie Dimon, JP Morgan)

Oglasil se je tudi milijarder Ray Dalio in neenakost prihodkov označil kot »nacionalno izredno stanje«. Izpostavil je, da se je delež otrok, ki zaslužijo več kot njihovi starši, od leta 1970 do zdaj znižal z 90 na 50 odstotkov.

Skrb zaradi povečevanja neenakosti je izrazil tudi milijarder in predsednik uprave družbe Berkshire Hathaway Warren Buffet, ki ima po oceni revije Forbes za 86,5 milijarde dolarjev.

Kewsong Lee, sopredsednik uprave ameriške investicijske družbe Carlyle, je v pogovoru za Handelsblatt dejal: »V vseh državah sveta je bogastvo preveč neenako razdeljeno. Posledica tega je dodatna polarizacija družb. Proti temu moramo ukrepati«. Istočasno pa zagovarja visoke plače v svoji panogi.

Ker je beseda milijarder postala zmerljivka, si Howard Schultz, nekdanji prvi mož verige Starbucks, ki ima po oceni revije Forbes pod palcem 3,8 milijarde dolarjev, prizadeva, da bi ga imeli za »osebo s premoženjem« ali »osebo z bogastvom« (https://www.mladina.si/189530/oseba-s-premozenjem/ ).