Apparat: LP5

+ + + +

Sascha Ring že skoraj dve desetletji sodi med najbolj cenjene nemške elektronske producente. Na klubsko sceno so ga na prelomu tisočletja izstrelila sodelovanja z Ellen Allien, prvo damo berlinskega techna, v tistem času pa je pod solističnim imenom Apparat ustvarjal drznejšo elektroniko na sledi britanskega IDM. Izpopolnjevanje tega izraza, ki se mu je posvetil v naslednjih letih, ga je konec prejšnjega desetletja pripeljalo do sodelovanja s priljubljenim dvojcem Modeselektor, znanim tudi po tem, da ga je Thom Yorke razglasil za svojo najljubšo skupino in ga povabil na skupno turnejo z zasedbo Radiohead.

Sodelovanje med Modeselektorjem in Apparatom, združenima pod imenom Moderat, je bilo zadetek v črno. Po nastopih ob izidu prvenca leta 2009 je bil trojec po glasovanju uporabnikov najreferenčnejšega portala za elektronsko glasbo Resident Advisor izbran za najboljši »živi performans«. Trio je priljubljenost nadgradil še z dvema ploščama (ob)klubskih hitov, v njih je Modeselektorjev plesni pedigre združil z Apparatovo pop senzibilnostjo, in nato pred dvema letoma oznanil premor. Ring ga je takoj izkoristil za to, da se je po letu 2013 spet posvetil solističnemu ustvarjanju in posnel peti dolgometražec pod imenom Apparat.

Ta že na prvi posluh razkrije, da mu je elektronski pop format, ki ga je gojil z zasedbo Moderat, očitno zlezel pod kožo. Vendar to ne pomeni, da je le ponovil uspešen obrazec. Ker je z Moderatom nahranil lakoto po velikih odrih (in napolnil račun), se je vrnil k intimnejšemu, introvertiranemu izrazu, brez hitovskih crossover ambicij. V studio je povabil eklektično ekipo instrumentalistov in orkester ter posnel ploščo, s katero se je znašel v druščini glasbenikov, kot so James Blake, Four Tet, Thom Yorke, Jamie xx in podobni sodobni elektronski trubadurji.

Čeprav je na sceni že četrt stoletja, o tem, da je svojo melanholično popelektronsko senzibilnost uspešno prikrojil posluhu trendovske mladeži, ni nobenega dvoma. Toda za to ni iskal bližnjic. Nove skladbe kljub popevkarskemu formatu ponujajo obilje prefinjenega studijskega obrtništva, osredotočenosti na pretanjene podrobnosti, ki osupnejo v ambientalnejših delih plošče in premišljenih križanjih raznoterih izrazov, s katerimi se je Ring ukvarjal v preteklosti. Morda – predvsem v luči tega, kar je počel z Moderatom – s ploščo LP5 ne začne povsem novega poglavja. Je pa hkrati jasno, da se je v elegantnem elektronskem pop baladništvu tako izmojstril, da ti očitki hitro postanejo precej votli.