Proti dnu

Na ponovni javni poziv predsednika republike Boruta Pahorja za zbiranje kandidatur za namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) so se prijavili trije nenavadni kandidati.

Prvi je diplomirani inženir elektrotehnike Zoran Dimović, ki je očitno predvsem strokovnjak za visoke napetosti. Drugi je Damjan Matičič, nekdanji namestnik varuha konkurence, ki se je pred leti tudi sam znašel v postopkih pred protikorupcijsko komisijo; podpisal je namreč sporno odločbo varuha konkurence, ki je slamnatemu podjetju 3LAN leta 2011 dovolila nakup Večera, pri čemer se na zaslišanju ni točno spomnil, kdo vse je pri pisanju odločbe sodeloval. Tretji je Rajko Gerič – novinar, katerega novinarska integriteta je v zadnjih letih šla po zlu.

Gerič je nekoč, ko je bil vodja novinarskega sindikata na RTV Slovenija, med kolegi užival ugled, a žal ni prestal preizkušnje »črnega« obdobja 2004 - 2008. To je bil čas, ko je tedaj vladajoča stranka SDS po spornih medijskih reformah začela čistke po medijih: za odgovornega urednika Dela je bil imenovan Peter Jančič, pri Večeru, kjer sta na položaja direktorja in odgovornega urednika prišla zakonca Predan, so začeli novinarji cenzurirane članke shranjevati v tako imenovanem bunkerju, Dnevnik in Mladina sta se spoprijemala z informacijsko in oglaševalsko blokado, vse to pa je leto kasneje vodilo v akcijo zbiranja podpisov za peticijo zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji.

Seveda je politika pritisnila tudi na nacionalko. Takrat je Tanjo Starič – kasnejšo podpisnico te peticije – na položaju odgovornega urednika informativnih programov zamenjal Rajko Gerič, ki peticije ni podpisal. RTV Slovenija pod njegovim vodstvom o cenzuri in pritiskih na novinarje ni kritično poročala, pravzaprav kritike vlade na splošno ni dopuščala. Ko je novinarka Vida Petrovčič leta 2006 v oddaji Utrip kritizirala tedanjega finančnega ministra Andreja Bajuka, jo je Gerič umaknil z gospodarskega področja. Leta 2012 je ponovno napredoval, ko je vlada pod vodstvom Janeza Janše v drugo prevzela oblast: postal je odgovorni urednik nove televizije, Planet TV. A le za dve leti oziroma dokler tudi Janša v času ljudskih vstaj ni odletel s premierskega stolčka. »Hoditi na ulice in mahati s transparenti, ne da bi dobro vedel, proti čemu se pravzaprav boriš, ni pravi način,« se je tedaj Gerič jasno postavil na stališče vlade.

Njegova novinarska verodostojnost je šla po zlu, ker pa je v zadnjih letih očitno še veliko globlje padla kredibilnost protikorupcijske komisije, se mu zdaj vendarle nasmiha nova priložnost. V KPK se je z odstopom Alme Sedlar konec leta 2017 sprostilo mesto namestnika, drugemu namestniku pa petletni mandat poteče junija letos. Čeprav je Alma Sedlar protestno odstopila v upanju, da bo predsednik države znal »presekati gordijski vozel« in rešiti ugled institucije pod vodstvom Borisa Štefaneca, smo priča popolni razgradnji komisije. Gerič sicer zanika, da je v preteklosti pomagal soustvarjati »Janševo televizijo«, in meni, da se je pri novinarskem delu predvsem boril proti korupciji, vendar je to težko dokumentirati.

»Vso kariero sem se ukvarjal s korupcijo, na razpis pa sem se prijavil, ker se mi zdi, da je KPK postala premalo aktivna, slabo izkoriščena institucija,« je povedal o svojih vzgibih.

Eden od njegovih pomembnejših protikorupcijskih novinarskih projektov je bila zamisel, da bi pripravil slovensko različico Resnice o Patrii – kratkega dokumentarnega prispevka finske televizije o poskusu podkupovanja v podjetju Patria. »Dosje ’Resnica o Patrii’ bo pripravil odgovorni urednik Informativnega programa TV Slovenija Rajko Gerič s svojimi sodelavci, novinarji informativnega programa,« so z RTV sporočili leta 2008. Zdaj je priznal, da oddaje nikoli ni začel niti pripravljati.

Ali bo izbran za namestnika predsednika protikorupcijske komisije, bo v prihodnjem tednu ali dveh na podlagi poročila izbirne komisije sporočil predsednik države Pahor. Za katerega pa se zdi, da je priložnost za reformiranje protikorupcijske komisije že zamudil …