Astrologinjine tri minute

V začetku tedna se je požar, ki ga je povzročila kolumna astrologinje Eme Kurent, z družbenih omrežij preselil na televizije. V besedilu, objavljenem v tabloidu Lady, se je zgražala nad tem, da so invalidi privilegirani, saj je zanje neupravičeno in nesmotrno rezerviranih toliko parkirnih prostorov, in ponosno povedala, da sama pogosto parkira na teh mestih, ker imamo tudi neinvalidi svoje probleme in se nam mudi na delo ali pa imamo enostavno otroke.

Je astrologinja predvidela tako buren, večinoma negativen odziv na spletu in nato na televizijah? Če smo se v zadnjih letih kaj naučili, je namreč to, da z dovolj glasnim vpitjem (oziroma medijskim kričanjem) še tako zavržni pogledi najdejo svoje privržence. Še nedavno nesporno nesprejemljivi nazori pa so nenadoma del našega vsakdanjika. Le kako se to zgodi?

No, pa recimo, da je tudi tako abotna zadeva, kot je v tabloidno črnilo prelita zloba, če smemo tako reči tej sorti egocentrične nevednosti, vredna obravnave na televiziji. Konec koncev je šlo za zadevo, ki je požela veliko zanimanja in se že vzpostavila kot javna tema, recimo, da je naloga odgovornega medija, da stvari postavi v kontekst in red.

Vzorčni primer, kaj je pri današnjih medijih problematično, je prispevek v ponedeljkovi oddaji Danes na televiziji Planet. Bili so vzorno temeljiti: povprašali so predstavnika distrofikov, se peljali v avtu in parkirali s športnikom invalidom, ki je jasno razložil, zakaj potrebuje več prostora, predstavili so stališče mestnega redarstva in stroge kazni. Kljub temu da so bili opremljeni z vsemi temi mnenji in podatki, ki so prav vsa kazala v isto smer, pa so se odločili, da ne eno, ne dve, temveč tri minute prostora na televiziji za predstavitev »njene plati« skoraj brez »motenj« novinarke dodelijo prav astrologinji. Okej, bi lahko rekli, mogoče se je tri minute opravičevala in razlagala, kako narobe je ravnala in kako se mora oddolžiti. Toda ne, tri minute je kvasila še več neumnosti. Ni bila le umeščena v enakovreden položaj z drugimi, imela je veliko več časa.

Predvsem je zanimivo, da je imela toliko miru in časa na televiziji, ki slovi po tem, da goste v informativnih oddajah kričavi mayerji prekinjajo in postavljajo na laž, še preden povedo stavek do konca.

Ali se je uredništvo oddaje za to, da je astrologinji skoraj brez motenj namenilo skoraj tri minute prostora na televiziji, odločilo, da bi se prek svojih nebuloz sama »zašila« pri gledalcih, ne vemo.

Če kaj, pa vemo, da se danes tudi s pomočjo takšnih – seveda za gledanost ugodnih – »uravnoteževanj«, »alternativnih dejstev« in podobnih bedarij, ki jih brez dovoljšne kritike predvajajo mediji, dejansko pogosto najde dovolj ljudi, ki v neumnosti tako verjamejo, da te postanejo relevantne.