Blišč in beda knjižnice prihodnosti

V začetku aprila so začele knjižnice po vsej Sloveniji prejemati dopise, v katerih jih je ministrstvo za kulturo obvestilo o višini sredstev, ki jim jih namenja za tekoče leto. Gre za denar, s katerim država knjižnicam sofinancira nakupe novih knjig, letošnji rebalans proračuna pa je bil v tem pogledu še posebej velikodušen, saj je za ta namen predvidel 1,9 milijona evrov. Od tega je znaten del sredstev namenjen za povečanje dostopa do e-knjig v slovenskem jeziku; nad 200.000 evrov bo šlo za razvoj platforme Biblos, ki po sedmih letih delovanja še ni odpravila vseh razvojnih težav, ki jezijo številne uporabnike.

Nekaj dni po tem, ko so prejele odločbe od ministrstva, je na naslove 58 splošnih knjižnic po vsej državi prišel še dopis z založbe Beletrina; slednja že od leta 2012 upravlja platformo za izposojo in branje e-knjig Biblos. Gre za sistem, ki je dostopen prek spletne strani in mobilnih telefonov, uporabnik si pa po prijavi lahko na njem izposodi želeno knjigo v elektronski obliki, pri čemer se mu slednja po 14 dneh avtomatsko izbriše z diska. Ker so se zaradi povečanega števila uporabnikov zvišali tudi stroški upravljanja Biblosa, je Beletrina v standardiziranem pismu obvestila vse knjižnice, da »so bila za namen elektronske knjige s strani ministrstva za kulturo letos zagotovljena dodatna namenska finančna sredstva« – in zraven priložila aneks, s katerim vsaki izmed knjižnic zaračunava »plačilo dodatne uporabnine v enkratnem znesku v višini 1.500 evrov« za uporabo sistema Biblos. Samo z omenjenimi aneksi bo Beletrina od knjižnic letos prejela 214.000 evrov.

Denarja ni nikoli dovolj

Število uporabnikov Biblosa narašča iz leta v leto in presega 17.000 ljudi. Samo lani se je število izposoj povečalo za skoraj 50 odstotkov, bralci pa so si prek Biblosa izposodili skoraj 76.000 kopij e-knjig. Na založbi pa zatrjujejo, da imajo z elektronsko knjižnico več stroškov kakor koristi. Od vzpostavitve platforme leta 2012 do letos je Beletrina vanjo menda vložila že več kot 450.000 evrov. »Letos pa se je založba znašla v situaciji, v kateri bi za nemoteno in profesionalno delovanje platforme morala sama iz lastnih sredstev zagotoviti še dobrih 150.000 evrov. Beletrina je organizacija v javnem interesu, je neprofitni zavod, ki tako visoke vsote iz lastnih sredstev preprosto ne more zagotoviti.«

Samo za leto 2019 naj bi stroški delovanja elektronske knjižnice presegali 400.000 evrov, sredstva, ki jih bodo za Biblos prejeli od članarin, določenih z novim aneksom, pa ne zadoščajo za njihovo pokritje, pravijo. Kot rečeno, bo založba od knjižnic dobila 214.000 evrov, še 115.000 bodo prejeli iz »drugih virov«, s čimer je verjetno mišljen izkupiček od prodaje e-knjig; Biblos namreč ni zgolj spletna knjižnica, temveč tudi trgovina, v kateri lahko elektronske knjige tudi kupite in jih tako dobite v trajno last – pri izposoji se po dveh tednih avtomatsko izbrišejo. Razliko v znesku dobrih 70.000 evrov pa bo »zagotovila Beletrina sama z notranjimi prerazporeditvami«.

Trgovina v knjižnici

Ves ta denar bo, pravijo na založbi, namenjen za »profesionalno in nemoteno delovanje platforme Biblos«. Kaj konkretno to pomeni, nam niso pojasnili, čeprav se 400.000 evrov zgolj v enem letu za sistem, ki razpolaga s 3000 knjigami, zdi zelo veliko denarja. Digitalizacija sodobnih knjig namreč ni več posebej zapleten ali drag proces, kar kaže tudi podatek, da je za pripravo 51 e-knjig Beletrina lani od javne agencije za knjigo prejela 4000 evrov. To pomeni manj kot 80 evrov na knjigo, pri čemer je bilo v 2018 Biblos vključenih 671 novih naslovov; če bi upoštevali zneske, po katerih je Beletrini pripravo e-knjig financirala agencija za knjigo, to skupaj nanese manj kot 53.000 evrov stroškov. Da priprava in objava e-knjig ni pretirano potratno opravilo, pa ne nazadnje dokazuje tudi spletna stran Internet archive, ki ponuja 20 milijonov elektronskih tekstov in knjig, njeni zunanji uredniki pa vsak dan prostovoljno digitalizirajo približno tisoč knjig – pa vendar je platforma za 6,5 milijona svojih uporabnikov povsem zastonj, financira pa se predvsem z donacijami.

Zakaj ministrstvo za kulturo projekta e-knjižnice ni naročilo pri državnem Inštitutu informacijskih znanosti, ki je uspešno postavil platformo Cobiss, namesto da se zdaj uporablja zasebna platforma?

Biblos pa kot rečeno ni zgolj platforma za izposojo, temveč tudi za prodajo. Največji delež knjig, ki so na voljo bralcem/kupcem, je izdala prav založba Beletrina, čeprav naj bi šlo za širši projekt od ene založbe. Biblos namreč ponuja kar 704 njene knjige, kar pomeni okoli četrtino vseh naslovov, nesorazmerno veliko glede na ostalih 144 založnikov in samozaložnikov, ki zagotavljajo preostale tri četrtine knjižne ponudbe. Poleg knjig pa lahko uporabniki, ki se ne želijo naprezati z branjem prek mobilnika ali računalnika, pri Beletrini kupijo tudi bralnike inkBook poljskega proizvajalca Arta Tech; najcenejši stane 85 evrov, najdražji pa 239 evrov.

Pri tem nemara ni odveč poudariti, da od vseh stroškov, ki jih Beletrina domnevno ima z Biblosom, niti centa ne pomenijo nadomestila za izposojo za avtorje knjig, ki so na voljo prek platforme; kot nam je pojasnil svetovalec Javne agencije za knjigo Miha Marinč, »Beletrina nima pristojnosti za podeljevanje nadomestil za knjižnično izposojo. Vse izposoje, tudi za e-knjige, se beležijo v enotni evidenci, na osnovi katere nato ustrezne zneske nadomestil avtorje izplačamo pri Javni agenciji za knjigo. Tako je že od leta 2009, pred tem pa je to izvajalo ministrstvo.«

Raje zasebno kot državno

Ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj ministrstvo za kulturo pri državnih informatikih ni naročilo razvoja svoje elektronske knjižnice, temveč sedaj prek javnih knjižničarskih zavodov zanjo plačuje zasebniku, ki pri tem zelo očitno preferira lastne naslove. Država ima namreč v lasti Inštitut informacijskih znanosti (Izum), ki je leta 1991 vzpostavil enotno platformo slovenskih knjižnic Cobiss in jo s prihodom spleta tudi uspešno digitaliziral; danes je Cobiss vzorčni primer dobro delujoče platforme, ki je doživela že številne razširitve in prerasla v mrežo, ki vključuje knjižnice s celotnega območja nekdanje Jugoslavije. Izum je tudi poskrbel za povezavo Biblosa s Cobissom, kar omogoča sledljivost izposoj e-knjig in izplačevanje nadomestil njihovim avtorjem. Inštitut torej vsekakor ima znanje in reference, da bi za ministrstvo za kulturo razvil sistem, kot je Biblos. Vendar se to ni zgodilo, knjižnice pa morajo sedaj plačevati Beletrini za vzdrževanje platforme, ki jim pravzaprav pomeni konkurenco. In ki ni namenjena zgolj izvajanju javne knjižničarske dejavnosti, temveč tudi poslu.

Biblos, za katerega plačujejo slovenske knjižnice, ni le knjižnica e-knjig. Ampak tudi trgovina z Beletrininimi bralniki in knjigami – pri čemer je četrtina od ponujenih 3000 naslovov izšla pri tej založbi.

Z ministrstva so nam sporočili, da je založba Beletrina platformo Biblos vzpostavila sama od sebe. Leta 2014 pa je Združenje splošnih knjižnic »na podlagi jasno zaznanih potreb« resor za kulturo tudi uradno pozvalo k sistematični podpori izposoji e-knjig. Tako se je vzpostavil sistem, ki temelji na platformi Biblos, razvoj tehnološke pismenosti pa zagotavlja, da se bo v Biblos vključevalo vedno več uporabnikov – kar pomeni, da bo iz leta v leto rasla tudi sama platforma in njene potrebe po dodatnih vlaganjih, ki jih bo država izvajala prek knjižnic. In to brez razpisa, saj sedanja ureditev, po kateri Beletrini za javno službo izposojanja e-knjig plačujejo knjižnice in ne ministrstvo, zagotavlja, da so prejeta sredstva razbita na več manjših tranš, ki ne presegajo zakonsko določenega praga za objavo razpisa.

Biblične muke z Androidom

Za zaključek pa ne moremo mimo dejstva, da so uporabniki na splošno precej nezadovoljni s platformo Biblos. Čeprav so jo pri Beletrini postavili že pred sedmimi leti, in kljub velikim finančnim vložkom, se namreč še vedno ni znebila otroških bolezni, ki ji preprečujejo izvajanje poslanstva, za katero ji država namenja denar. V mobilni spletni trgovini Google Play so uporabniki Biblosu prisodili povprečno oceno 1,6 od 5, kot ključne težave pa navajajo zapleten sistem prijave, nepreglednost, težave pri branju in nezdružljivost s popularnimi bralniki e-knjig; posebej težavna naj bi bila uporaba Biblosa na telefonih z operacijskim sistemom Android.

Da bi preveril očitke, si je aplikacijo prenesel tudi avtor teh vrstic – vendar mu na mobilniku, ki deluje na Androidu, ni uspelo priti dlje kot do prijave, kaj šele, da bi dejansko lahko prebral katero izmed ponujenih e-knjig. Pri Beletrini pravijo, da se teh težav zavedajo in da počnejo vse, da bi jih odpravili. »Zaradi velike fragmentarnosti Android sistema aplikacija zanj zahteva nenehno prilagajanje in posodabljanje ... Kljub zavedanju, da je precej težko zagotavljati podporo za vse, se trudimo podpirati največje možno število le-teh, tako da v tem trenutku podpiramo okoli 90 odstotkov vseh naprav. Zadnja verzija aplikacije, ki odpravlja težave z novejšimi distribucijami Android platforme, je bila izdana 18. marca.« Če nam ni uspelo z Androidom, pa je bil uspešen poskus prijave prek spletne strani, za katero uporabnik potrebuje člansko izkaznico in geslo, ki ju dobi pri svoji knjižnici. Poleg tega menda Biblos čisto solidno deluje tudi na Applovih iPhonih in na tabličnih računalnikih, še najbolje pa seveda na bralnikih inkBook. Ki jih prodaja Beletrina.