Tovarna Rog: Brez dialoga in kompromisa se lahko spor zgolj ponovno zaostri v fizični obračun 

Uporabniki Tovarne Rog v sodelovanju z zainteresirano strokovno javnostjo prosijo, da s podpisom prispevate pri iskanju skupne, transparentne in nenasilne rešitve konflikta avtonomne cone v Ljubljani

Uporabniki in uporabnice Avtonomne Tovarne Rog z zaskrbljenostjo spremljajo izjave in poteze vodstva Mestne Občine Ljubljane (MOL). "Ta z zavračanjem dialoga, nepriznavanjem delovanja uporabnikov, finančnimi sankcijami in neprikritimi grožnjami z deložacijo namreč nakazuje, da se obeta ponovitev konflikta iz leta 2016," navajajo v odprtem pismu za javnost. 

"Takrat je MOL z zasebnimi varnostniki sredi noči poskušal izprazniti prostore tovarne in vzpostaviti gradbišče, a je pri tem naletel na veliko število uporabnikov, ki so hoteli zaščititi prostore, v katerih so od leta 2006 naprej razvijali alternativno kulturo, socialno in politično organiziranje, športni program in druge brezplačne dejavnosti. V nadaljevanju so se sklicevali na svojo posestno pravico in niso želeli zapustiti prostorov. Slednjo jim je kasneje priznalo tudi okrajno sodišče v Ljubljani. Od tistega trenutka so do zaključka lastninske tožbe gradbena dela morala obmirovati," so zapisali in pozvali k podpisu peticije.

Jedro spora leži v projektu Center Rog, ki ga na območju načrtuje MOL in s konceptom katerega se Rogovci ne strinjajo. Po neuspelem poskusu nasilne deložacije so na pogajanjih poskušali najti kompromis, po katerem bi novi projekti vključevali vsebine in organizacijske principe, ki so se v Rogu vzpostavili v več kot desetletju delovanja, vendar je MOL zavrnil vsako takšno prilagajanje projekta in namesto tega ponudil uporabnikom 500 kvadratnih metrov v novih prostorih. "Ker bi ponudba iz Roga vrgla številne vitalne kolektive, so jo Rogovci zavrnili, od takrat pa MOL zavrača vsakršna nadaljna pogajanja in se poskuša rešiti uporabnikov z lastninskimi tožbami in visokimi sodnimi stroški - 8 posameznikov in posameznic, ki so v Rogu opravljali prostovoljne dejavnosti je obremenil s 50.000 evri. Problematično je, da največja, pravno in denarno podprta občina nesorazmerno kaznuje občane, ki se prizadevajo delovati v javnem interesu," so uporabniki Roga in njihovi podporniki še zapisali v javnem pismu.

"Nemogoče si je zamisliti, da bi ti po vsem vloženem delu pristali na izgon brez kompenzacije, niti da bi lahko brez resne škode občina izpraznila prostore na silo."

"Ne le, da je takšno sankcioniranje in izsiljevanje uporabnikov neetično, ampak je tudi neproduktivno, saj v ničemer ne razrešuje konflikta. Ob koncu sodnih postopkov, s katerimi bo prepovedano delovanje osmim posameznikom in posameznicam, bo v Rogu še vedno ostalo preko 100 aktivistov, umetnikov, športnikov, skejterjev, beguncev, ter mladih in socialno ogroženih posameznikov, ki jim aktivnosti in udejstvovanje na Trubarjevi 72 predstavljajo bistven del življenja, prostore in pripadajočo infrastrukuro pa so z lastnim delom doslej tudi vzdrževali. Prav tako bo tam ostalo na stotine umetniških del, inštalacij, ter veliko glasbene in rekreativne opreme, ki je v lasti omenjenih kolektivov. Nemogoče si je zamisliti, da bi ti po vsem vloženem delu pristali na izgon brez kompenzacije, niti da bi lahko brez resne škode občina izpraznila prostore na silo. Prav tako jim tega mandata ne daje sodišče. Brez dialoga in kompromisa se lahko torej spor zgolj ponovno zaostri v fizični obračun - scenarij, ki ne bi koristil nikomur v Ljubljani in se ga obe strani zagotovo želita izogniti. Zato želimo uporabniki in uporabnice AT Rog ponovno poudariti nujnost dialoga med občino in Rogom. Tega pa občina žal že od 2016 naprej zavrača in se obnaša, kot da uporabnikov v Rogu več ni ali da bodo po končanih sodbah izpuhteli v zrak," dodajajo.

V izogib novim konfliktom pozivajo MOL, naj opusti sodno preganjanje posameznikov in privoli v odprto diskusijo o prihodnosti Roga in reševanju nastale situacije. Prepričani so, da nasilje ne more in ne sme reševati političnega spora, in da je v najboljšem interesu prebivalcev in prebivalk Ljubljane mirno, transparentno in kolektivno iskanje rešitve.

Poleg uporabnikov Avtonomne Tovarne Rog so se pod javno pismo podpisali tudi posameznice in posamezniki ter organizacije, ki so navedeni spodaj (v enakem vrstem redu kot so jih navedli v pismu). Preberite si tudi komentar N'toka v aktualni številki Mladine >> Bitka za Rog se nadaljuje. Svoj podpis v podporo akciji lahko oddate na tej spletni povezavi (peticija). 

ZRC SAZU

Delavska Svetovalnica

Mirovni Inštitut

ŽPZ Kombinat

Feministični pevski zbor Z'borke

FEM TV

Kantina MSUM

Društvo Fokus

EX-garaža

GT22

Kulturno-umetniško društvo Moment

Svetlana Slapšak

Rastko Močnik

Rajko Muršič

Mitja Blažič

Tadej Troha

Erik Valenčič

Jože Vogrinc

Anja Zalta

Miha Kozorog

Sarah Lunaček

Andreja Hočevar

Tanja Rener

Jasna Podreka

Veronika Tašner

Marija Javornik

Ljubica Marjanovič Umek

Mojca Kovač Šebart

Anja Golob

Zdravko Kobe

Roman Kuhar

Darja Zaviršek

Miha Kovač

Alenka Švab

Jana S. Rošker

Asta Vrečko

Milan Jakopovič

Urška Honzak

Grega Ciglar

Nataša Sukič

Matej Tašner Vatovec

Luka Mesec

Violeta Tomić

Franc Trček

Miha Kordiš

Primož Siter

Željko Cigler

Boštjan Koražija

Sašo Slaček Brlek

Maja Tašner Vatovec

Alenka Pirjevec

Dan Juvan

Lara Otoničar

Sašo Furlan

Ana Marinšek

Tilen Grandovec

Tatjana Greif

Linn J. Koletnik

Ratko Stojiljković

Tanja Lesničar Pučko

Brane Mozetič

Mojca Urek

Renata Šribar

Vesna Bukovec

Metka Bahlen Okoli

Tea Vidmar

Mirko Mallej

Jurij Bavdaž

Gorazd Kovačič

Jasna Mažgon

Gaber Slavko

Alenka Kobolt

Marjanca Ajša Vižintin

Luka Omladič

Klara Skubic Ermenc

Barbara Stupica

Nataša Kramberger

Matej Bogataj