Uredništvo
-
16. 7. 2024 | Kultura
»Prva štiri leta se je na Kitajskem zelo čutil optimističen duh«
Migracijski tokovi so zadnja leta vse bolj usmerjeni proti Zahodu, predvsem proti Evropi, slovenski fotograf Matjaž Tančič (1982), ki je kariero začel kot fotoreporter – na Mladini – in se nato uveljavil tudi kot modni fotograf, pa se je pred 12 leti odločil za obratno pot: delovne podvige je začel iskati daleč na Vzhodu, natančneje na Kitajskem, po številu prebivalcev drugi največji državi na svetu (do lani celo prvi), po površini tretji, sicer pa politični in gospodarski velesili. Njegovo raziskovanje Kitajske je bilo mednarodno opaženo, številne reportaže je objavil v največjih svetovnih medijih, njegova fotografija s kitajskega podeželja je bila leta 2013 na natečaju Sony World Photography izbrana za najboljšo v 3D-tehniki na svetu, še zlasti pa so odmevale fotografije iz Severne Koreje, ki so bile na ogled na razstavah od New Yorka do Moskve, od Švice do Singapurja. Zadnja leta se intenzivno posveča avtorskemu projektu o raziskovalcih vesolja, ki ga je popeljal od puščave Gobi do ameriškega Utaha.
-
16. 7. 2024 | Družba
"Amerika je trenutno, medtem ko Joe Biden govori, da potrebujemo zeleni prehod, največji izvoznik fosilnih goriv na planetu! Še več kot Savdska Arabija, kar se je v zadnjih letih zgodilo zaradi frackinga (hidravlično drobljenje).Med tem, kar je počel Trump, in kar zdaj počne Biden, je neverjetna kontinuiteta. Trump je govoril o tarifah za kitajske dobrine in zaščiti za domačo industrijo, da bo razcefral neoliberalni pravilnik svetovne ekonomije, prišel je Biden in naredil prav to. Če bo spet izvoljen Trump, kaže tako, bo zagotovo še naprej podpiral obnovljive vire energije, zakaj bi uničil ta velik del industrije? Delal bo, kar dela Biden, morda z malce manjšim poudarkom na obnovljivih virih in malce več svobode za industrijo fosilnih goriv. Še naprej pa bo mešanica obojega, tako kot zdaj."
-
16. 7. 2024 | Kultura
»Na svojo umetnost ne gledam kot na nekakšne napotke za pravilno ravnanje«
"Osebno menim, da se vsaka umetnost tako ali drugače odziva na čas, v katerem nastaja, a to še ne pomeni, da ponuja neposredno izjavo oziroma sodbo o svetu okrog nje – in tudi ne, da bo s tako izjavo razrešila kakšen antagonizem. Lahko pa ponudi možnost refleksije in drugačnega pogleda, s katerim nato na družbo morda vpliva vsaj posredno. Skratka, na svojo umetnost ne gledam kot na nekakšne napotke za pravilno ravnanje, je pa res, da se dogaja na različnih presečiščih, kjer lahko dogajanje v družbi osvetli z manj običajne perspektive."
-
15. 7. 2024 | Kultura
»V Franciji vsak drugi dan moški ubije žensko«
Édouard Louis je že s prvim romanom Opraviti z Eddyjem, ki je v Franciji izšel leta 2014 (pri nas leta 2020, Beletrina, prev. Andrej Pleterski), rosno mlad postal tako velika literarna zvezda, da je njegovo udejstvovanje v literaturi, gledališču, aktivizmu in v drugih sferah javnosti nemogoče spregledati ali preslišati, tudi če ne sodite med tiste, ki bi jih s svojim delom nagovarjal. Takšen preboj ni nikoli samoumeven, v njegovem primeru pa so bile možnosti, da pristane v svetovni literarni in intelektualni eliti (med svoje najbližje prijatelje na primer uvršča francoska filozofa Geoffroyja de Lagasnerieja in Didiera Eribona), izrazito nične. Napor pobega iz nižjega delavskega razreda, v katerem razen homofobije in šovinizma ni bilo ničesar v obilju, je opisal v prvencu, o katerem so mu prvi založniki ob zavrnitvi rekli, da 'takšna revščina v Franciji ne obstaja'.
-
15. 7. 2024 | Kultura
»Etnonacionalizem je uničil naše dostojanstvo«
Dino Mustafić je bosansko-hercegovski režiser z bogatim opusom gledaliških predstav, dokumentarnih in igranih filmov, za katere je prejel številne nagrade. Že pri 27 letih je postal direktor gledališkega festivala MESS, danes je direktor Narodnega gledališča v Sarajevu. Režiral je več kot sto predstav klasičnih in sodobnih piscev, igrajo jih po številnih mestih nekdanje Jugoslavije in tudi drugod v tujini, predstava Helverjeva noč Kamernega teatra 55 pa je dobila največ mednarodnih priznanj v zgodovini bosansko-hercegovskega gledališča. Nikjer se ne počuti tujec, ker je, kot pravi, eno s kulturno dediščino Danila Kiša, Mirka Kovača, Andrića, Selimovića, Krleže, pa tudi Ekaterine Velike in Indeksov.
-
15. 7. 2024 | Politika
»Stanovanjska kriza je ena glavnih družbenih kriz v Sloveniji«
"Mislim, da se vsi dobro zavedamo, da je stanje na stanovanjskem trgu slabo oziroma celo zelo slabo. Soočamo se s hudo stanovanjsko krizo, ki je v zadnjih letih vse bolj opazna. To je ena glavnih družbenih kriz v Sloveniji. Tisti, ki nimajo lastniškega stanovanja, so pogosto primorani najeti stanovanje, ki je drago in pogosto v slabem stanju, kar otežuje kakovostno bivanje. Ta realnost kaže, da je država v zadnjih 30 letih zanemarjala stanovanjsko politiko. Na ministrstvu za solidarno prihodnost si prizadevamo to spremeniti in popraviti. Veliko hodim po terenu in se pogovarjam z župani, ki mi pogosto povedo, da se nova stanovanja pogosto kupujejo kot naložbe in ostajajo nezasedena, kar pomeni, da ne služijo svojemu namenu kot domovi, ampak kot investicije za posameznike."
-
15. 7. 2024 | Kultura
»Na novo je treba definirati tudi koncept moškosti«
"Zagotovo se nekaj dogaja, čeprav mislim, da je kriza moškosti malo premočna beseda za to. Mislim pa, da koncept moškosti in koncept ženskosti ne moreta obstajati neodvisno drug od drugega. Vedno se prepleteta in sta soodvisna. Ne mislim na tradicionalno pojmovanje ženskosti, ampak na vprašanje, kaj danes pomeni biti ženska. To vpliva na to, kaj pomeni biti moški. In to se je v zadnjem stoletju zagotovo spremenilo, sploh pa v zadnji dekadi, zato je treba na novo definirati tudi koncept moškosti."
-
12. 7. 2024 | Družba
"Obsedenost Slovencev s poceni hrano je s popisom cen košarice osnovnih živil dodatno spodbudila še vlada. Z njim je želela zajeziti draženje hrane, a je dosegla povsem nasproten učinek. Trgovci so namreč maloprodajne cene nižali izključno pri izbranih izdelkih iz vladne košarice, ki so jih za nameček naročali le za vzorec, zato veliki večini potrošnikov niso bili dostopni. Poreklo živil je vlada s popisom cen povsem zanemarila in spodbudila uvoz cenene hrane sporne kakovosti. Ogrozila je tudi lasten promocijski projekt – živila pod blagovno znamko Izbrana kakovost Slovenija, ki naj bi bila tako kakovostna, da si zaslužijo vsaj deset odstotkov višjo ceno od drugih."
-
12. 7. 2024 | Kultura
»Bolj kot umetna inteligenca nas ogroža nezainteresiranost za kritično razumevanja sveta«
"V zvezi z umetno inteligenco me skrbi le možnost, da bomo kot človeška skupnost prepustili algoritmom odločitve, v kakšnem svetu želimo živeti kot skupnost. Solidarnosti ali empatije umetna inteligenca še ne more izkazati, in to je tisto, kar nas za razliko od strojev dela za človeško skupnost. Ne mislim, da nas umetna inteligenca kaj posebej ogroža, kvečjemu nas s pomočjo nekritične fascinacije nad tehnologijo, ki je hkrati pomnožena še s skrajnim narcističnim individualizmom, ogroža kapital, ki to igro vodi. Kapital omejuje svobodo, čas posameznika, tudi njegovo razmišljanje in sodbe. Kapital ljudem skopo odmerja pogoje za dostojno življenje. Dostopna "pametna tehnologija" je pri tem najpogosteje le njegovo orodje, saj jo redko kdo zna, zmore ali želi uporabljati subverzivno."
-
10. 7. 2024 | Politika
Naslovnica nove Mladine / SLOVENIJA GRE NAPREJ
V petek izide nova Mladina! V 28. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 12. julija, razkrivamo, kako uspešna je v resnici vlada Roberta Goloba. Med vsebinami boste tokrat lahko prebrali tudi intervju z dr. Srečom Dragošem, ki je med drugim poudaril, da država največ denarja nameni gospodarstvu, zgodovinarka in publicistka Manca G. Renko pa je bila na koncertu Taylor Swift ter posebej za Mladino o trenutno največjem pop fenomenu napisala reportažo.
-
10. 7. 2024 | Družba
Boštjan Kozole (1971) je direktor družinskega podjetja Evrosad. Podjetje je nastalo sredi devetdesetih let, ko je njegov oče od takratne družbe Mercator - Agrokombinat v Krškem odkupil zemljišča, opremo in nasade ter z isto ekipo nadaljeval pridelavo sadja, ki bi sicer zamrla. Krški Evrosad pridela skoraj tretjino celotne slovenske sadjarske proizvodnje, zadnja leta krepi tudi ekološko pridelavo sadja in zelenjave. Del pridelka tudi izvaža, in sicer na širok spekter trgov, od Anglije do Bližnjega vzhoda. Vsako leto z vsemi partnerji, malimi sadjarji in zelenjadarji ter mariborskima fakultetama – biotehniško in kmetijsko –, pridela okoli 16.000 ton sadja in zelenjave na skupno več kot 575 hektarjih površin.
-
10. 7. 2024 | Kultura
»Številni ljudje se selijo v iskanju varnosti in boljšega življenja«
Helena Tahir (1992) je ena najprodornejših vizualnih umetnic mlajše generacije pri nas, ki primarno deluje na področjih grafike, slikarstva in risbe. Je rezidenčna mlada umetnica v ljubljanski Švicariji, ki deluje pod pokroviteljstvom Mednarodnega grafičnega likovnega centra, in tam trenutno ustvarja, umetniško prakso pa nadgrajuje s poučevanjem na oddelku za grafiko na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. S svojo najbolj osebno razstavo doslej, Poslednji sektor, ki je bila letos v ljubljanski galeriji Ravnikar Gallery Space (ta umetnico tudi zastopa), je raziskovala svoje iraške korenine in dediščino. Projekt je posvetila očetu, ki je na začetku sedemdesetih let v iskanju boljše prihodnosti iz Bagdada emigriral v Jugoslavijo, nejasne in zamolčane drobce njegove (in svoje) zgodovine pa je poskušala odkriti in povezati s prelomnim potovanjem v Irak januarja 2023.
-
10. 7. 2024 | Politika
»Brexit je dokaz, da Evropska unija ni ječa narodov«
"Treba se je vprašati, kaj bi lahko naredili sami brez Nata in Evropske unije. Če kdo misli, da bi lahko bil odgovor nevtralnost, se prekleto moti. Status nevtralnosti, kot si ga danes še lahko privošči Avstrija, je za Avstrijo in za nikogar več, že za Švedsko in Finsko ga ni več."
-
10. 7. 2024 | Družba
»Med svetle idole domoljubja pač ne štejemo ne heroja Hitlerja ne ustašev«
"Tudi naša dežela premore čvrste in zavedne domoljube, ki niso le proti tujcem. Enako goreče so proti vsem nam, ki nismo na podoben način zavedni kot oni. Med svetle idole domoljubja pač ne štejemo ne heroja Hitlerja ne ustašev. Prav tako ne trgamo drugih zastav, ne palestinske ne mavrične, celo izraelsko pustimo pri miru kljub jasni obsodbi njihovega ravnanja. Kjer je preveč slovenskih zastav, pa ne gre za šport, je precej nevarnosti, da zmanjka prostora za druge."
-
10. 7. 2024 | Politika
Marjan Šarec / »Rusijo je treba ustaviti«
Obrambni minister Marjan Šarec bo z ustanovno sejo Evropskega parlamenta nastopil mandat evropskega poslanca, ministrska funkcija pa mu bo prenehala. Te dni se še s polnimi pooblastili mudi na vrhu zveze Nato v Washingtonu. Najpomembnejša tema vrha severnoatlantskega zavezništva bo pomoč Ukrajini. O tem, da je Putinova vojska napadla civilne cilje in poškodovala tudi otroško bolnišnico v Kijevu, je Šarec za oddajo Odmevi na TV Slovenija, dejal: "Ti napadi na ukrajinske cilje samo še potrjujejo to, kar ves čas govorimo: da je Rusijo treba ustaviti in da to, da trpi civilno prebivalstvo, ne vodi nikamor."
-
9. 7. 2024 | Politika
»Enkrat ulica, vedno ulica! Enkrat uličar, vedno uličar!«
"Ulica je čudna stvar! Sam sem velik del otroštva (ko nisem bil na igrišču) preživel na ulici! In ta me je naučila marsičesa! Tudi stvari, ki mi jih šola ni mogla dati! Samostojnost, borba za "preživetje", logično razmišljanje in vztrajnost pri zagovarjanju pravice do svojega mnenja, so samo nekatere od njih! Ulice nima nihče pravice podcenjevati, se iz nje norčevati ali je dajati v nič! Ne glede na osebni status ali položaj! In ne pozabimo, da je ulica vrgla tako francoskega kralja kot ruskega carja! In če sem zaradi svojega mnenja (ki ga javno povem) uličar, sem na to iskreno ponosen! Enkrat ulica, vedno ulica! Enkrat uličar, vedno uličar!"
-
9. 7. 2024 | Kultura
Vlado Kreslin, eden naših največjih glasbenikov vseh časov, pri 70 še vedno kar kipi od ustvarjalnosti in neumornega zagona. Legendarni glasbenik se lahko pohvali z zares maratonsko koncertno kilometrino: seznam njegovih prihajajočih koncertov vselej tako rekoč poka po šivih, že dobrih 30 let pa v decembru razproda Gallusovo dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani, in to kar tri večere zapored.
-
9. 7. 2024 | Kultura
V šestdesetih letih je bila Špela Rozin prva jugoslovanska filmska igralka, ki ji je uspel preboj v evropski Hollywood – postala je kraljica italijanskih vesternov, peplumov, kriminalk in mjuziklov, obenem pa je briljirala v jugoslovanskih filmih, v partizanskih epopejah in v sodobnih urbanih dramah, toda slovenski filmi so jo odkrili šele zdaj. A bila je očitna. Nezgrešljiva. Nujna. Bistvena.
-
9. 7. 2024 | Svet
»Če gre komu zahvala, da evropska skrajna desnica ni slavila na celi črti, so to francoski volilci«
"Če gre komu zahvala, da evropska skrajna desnica ni slavila na celi črti, so to francoski volilci. Ti so kljub predsednikovemu kockanju s politično usodo Francije pa tudi Evrope sledili strankam in tudi z glasovanjem potrdili začrtano pot še vedno uporniške Francije, da Nacionalnemu zboru ne bodo nikakor dovolili na oblast, pa čeprav bi bilo zato treba voliti političnega nasprotnika in skočiti preko sence svojih volilnih preferenc."
-
9. 7. 2024 | Politika
»Zagotovo bi bilo ceneje, če bi naenkrat gradili dvotirno progo«
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je v oddaji Odmevi na TV Slovenija spregovorila o drugem tiru, ki smo ga v Sloveniji pričeli graditi leta 2021. Po petih letih, ko naj bi bil končan, se bo začela gradnja drugega drugega tira, ki naj bi trajala prav tako od štiri do pet let. To pomeni, da bomo desetletje gradili 30 kilometrov dveh tirov.
-
9. 7. 2024 | Kultura
»Tudi ženske imamo pravico do tega, da se imamo v seksu lepo«
Za gledališko režiserko mlajše generacije Tjašo Črnigoj (1988) je leto 2023 leto nagrad. Je letošnja prejemnica Župančičeve nagrade za dveletno ustvarjanje, najvišjega priznanja Mestne občine Ljubljana za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture. Nagrado ji je prinesla Spolna vzgoja II, serija petih predavanj-performansov o seksualnem užitku žensk, ki ga je kot (so)avtorica in režiserka uprizorila na Novi pošti v koprodukciji Zavoda Maska, Slovenskega mladinskega gledališča in Mesta žensk.
-
9. 7. 2024 | Družba
»Namen sodobne rekonstruktivne in estetske kirurgije je ustvarjati srečne posameznike«
Uroš Ahčan je naš vodilni estetski in plastični kirurg. Zaradi prelomnih dosežkov na področju rekonstruktivne kirurgije – na primer kompleksnega posega, v katerem je s pomočjo 3D-modela ustvaril nos na podlakti in ga nato prenesel na obraz pacienta – ima tudi mednarodni sloves. Pogosto predava na najpomembnejših zdravniških kongresih in je redni profesor na ljubljanski Medicinski fakulteti. Ob delu, ki ga opravlja na kliničnem oddelku za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Kirurške klinike UKC Ljubljana, vodi tudi zasebno kliniko Juventina, nekako pa najde čas tudi za pisanje, od strokovnih do poljudnih besedil. Prva so bila prevedena v številne tuje jezike, zaradi njih pa je bil med drugim ovenčan z Dergančevo nagrado za medicinsko publicistiko, zaradi drugih pa je zaslovel tudi v širši javnosti, nazadnje s knjižno uspešnico Skalpel, "iskreno pripovedjo o življenju in delu kirurga", ki že od lanskega oktobra krasi seznam najbolj prodajanih izdaj založbe Mladinska knjiga.
-
9. 7. 2024 | Družba
»Ljudje opravljajo službe, ki jih ne potrebujemo«
"Več javnih storitev, več prostega časa in boljša delovna mesta, če znova spomnim na knjigo Bulšihti. Ljudje opravljajo službe, ki jih ne potrebujemo. Ne, ker bi jih nadomestila umetna inteligenca, ne potrebujemo finančnega sektorja, ki le zapravlja čas in prostor za zaslužek peščice. Proizvajati moramo tisto, kar v družbi potrebujemo. Poskrbeti moramo za otroke in starejše. Potrebujemo oskrbovalna in negovalna dela, ki so v kapitalizmu popolnoma podcenjena in najslabše plačana. Prav ta dela bi morali najbolj ceniti, saj ustvarjajo nekakšno kolektivno blagostanje. A tega v tej družbi ni, saj so razvrednotena, zato da si lahko še dodatno povečujemo 'obilje sranja'."
-
9. 7. 2024 | Družba
»Pornografske vsebine so izrazito patriarhalne, saj temeljijo na podrejanju žensk«
"Študije kažejo in opozarjajo, da smo spolno vzgojo mladih prepustili pornografiji, preko katere se mladi najpogosteje prvič srečajo s spolnostjo. Pornografija jim ponuja popolnoma izkrivljeno in izprijeno podobo spolnosti, poleg tega so pornografske vsebine izrazito patriarhalne, saj temeljijo izključno na moškem užitku in podrejanju žensk, ki so ta užitek primorane zagotavljati za vsako ceno."
-
8. 7. 2024 | Svet
»Bidna teoretično ni nemogoče zamenjati«
"Bidna teoretično sicer ni nemogoče zamenjati. Sta dva načina. Prvi je, da bi Bidna zamenjali kot predsednika ZDA. To bi zahtevalo, da bi v skladu s 25. amandmajem podpredsednica in večina kabineta obvestila senat in kongres o tem, da predsednik ni več sposoben opravljati predsedniških funkcij, s čimer bi ga podpredsednica Kamala Harris zamenjala na predsedniškem mestu. To bi ji odprlo pot, da postane tudi demokratska nominiranka za predsedniške volitve. Toda, ali se bo to tudi zgodilo? Ni nemogoče, je pa dokaj malo verjetno. Kajti s tem bi demokrati zasejali dvom o celotnem Bidnovem mandatu in vseh politikah Bidnove administracije."
-
8. 7. 2024 | Družba
»Resnično me prizadene, ko poplavljeni ljudje ob Savi na območju Mokric krivijo nas«
Andreja Slameršek (1980) je profesorica kemije in biologije, naravovarstvenica, borka za prosto tekoče reke. Pod njenim vodstvom je Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS), ki ima status delovanja v javnem interesu ohranjanja narave, v zadnjih letih doseglo pomembne sodne zmage pri varovanju narave, zaradi česar je trn v peti zlasti slovenski energetiki. Leta 2021, ko je takratna vlada Janeza Janše skušala DPRS odvzeti status delovanja v javnem interesu in ga izriniti iz postopkov, povezanih z gradnjo hidroelektrarne Mokrice, je Andreja Slameršek v Münchnu prejela ugledno naravovarstveno nagrado – nagrado Wolfganga Staaba za varstvo narave 2021 »za svoje izjemno prizadevanje za naravo evropskega pomena«. Kot nekdanja zaposlena na Zavodu RS za varstvo narave in dolgoletna aktivistka podrobno pozna sistemske anomalije, zaradi katerih se pri nas (legalno) gradi na poplavnih in plazovitih območjih ter prvovrstnih kmetijskih zemljiščih.
-
8. 7. 2024 | Politika
Kaj so razlogi za plimo glasov za stranke desnega populizma?
"Rekla bi, da so razlogi za plimo glasov za stranke desnega populizma povsod po Evropi podobni: padec življenjskega standarda, obljube o zaostritvi pravil za priseljevanje in v kontekstu Evropske unije, strah pred premočno roko Bruslja. Zdaj je zaradi volitev v ospredju Francija, a ni osamljena. Alternativa za Nemčijo je bilo na evropskih volitvah druga, pred vladajočo stranko nemškega kanclerja Olafa Scholza, na Nizozemskem je ta teden prisegla vlada z najmočnejšo skrajno desno Stranko za svobodo Geerta Wildersa. Glas desnega evropskega populizma se je na nedavnih evropskih volitvah samo še okrepil in moč Nacionalnega zbora je le eno poglavje te širše evropske zgodbe."
-
8. 7. 2024 | Družba
Ustvarjalce smo tokrat pozvali, naj se v svojih rešitvah dotaknejo širjenja neresnic in zavajanja – potrošnikov, bralcev, meščanov, državljanov.
-
5. 7. 2024 | Politika
"Volilci tako v Franciji kot v drugih državah skrajno desnico podpirajo zato, ker te še niso videli na oblasti. Ker nad njo v novejši zgodovini še niso bili razočarani. Na starejšo zgodovino pa so že pozabili. V novejši zgodovini jim že desetletja vlada takšna ali drugačna verzija sredinske politike. Ki ni ne leva. Ne desna."
-
5. 7. 2024 | Družba
»Kdor misli, da je bila slovenska igra destruktivna, ta prav veliko o nogometu ne ve«
"Mislim, da je dosežek slovenske reprezentance izjemen. Mislim, da že dolgo ali pa sploh nikoli slovenska reprezentanca ni igrala s toliko samozavesti. Po tekmi s Portugalsko sem dobil SMS-sporočila od Mourinha, Rummeniggeja, Capella in še številnih drugih. Vsi izjemno pohvalno, bodite ponosni na svojo ekipo, vrhunsko so igrali … Eden izmed njih, pa ne bom povedal, kateri, mi je rekel, da je slabša ekipa napredovala."
