Delodajalcem je treba preprečiti omejevanje pravic delavcem

Evropsko sodišče državam EU nalaga obvezno vzpostavitev objektivnega, zanesljivega in dostopnega sistema za evidentiranje dnevnega delovnega časa zaposlenih

Države članice Evropske unije (EU) morajo delodajalcem naložiti obveznost, da vzpostavijo objektiven, zanesljiv in dostopen sistem, s katerim je mogoče evidentirati dnevni delovni čas, ki ga opravi vsak delavec, je odločilo sodišče EU. Sodniki ugotavljajo, da brez sistema, ki omogoča evidentiranje dnevnega delovnega časa, ki ga opravi vsak delavec, ni mogoče objektivno in zanesljivo določiti niti števila opravljenih delovnih ur in njihove časovne razporeditve niti števila nadur, zaradi česar je pretežko ali v praksi celo nemogoče zagotoviti, da bi lahko delavci uveljavljali svoje pravice.

Ta odločitev sodišča EU po besedah Arturja Kühnela, nemškega odvetnika, ki zastopa delavce, za die Zeit zagotavlja transparetnost in natančnost. Delavci od svojih delodajalcev že zdaj lahko zahtevajo natančno beleženje delovnega časa, ne glede na to, ali ima država članica to že uzakonjeno ali bo na podlagi sodbe sodišča EU šele morala uzakoniti. Pričakovati pa je različne odzive podjetij na to sodbo, odvisno od tega, kako imajo organiziran delovni čas. Delodajalcem, ki že zdaj natančno beležijo delovni čas za svoje zaposlene, tudi izmensko delo in premični delovni čas, ni treba nič spreminjati. Bolj zapleteno bo v podjetjih, kjer tega sploh ne beležijo, ali njihov sistem temelji na zaupanju.

Brez sistema, ki omogoča evidentiranje dnevnega delovnega časa, ki ga opravi vsak delavec, ni mogoče objektivno in zanesljivo določiti niti števila opravljenih delovnih ur in njihove časovne razporeditve niti števila nadur, zaradi česar je pretežko ali v praksi celo nemogoče zagotoviti, da bi lahko delavci uveljavljali svoje pravice.

»Objektiven« sistem, s katerim je mogoče evidentirati dnevni delovni čas, po besedah Arturja Kühnela pomeni, da je treba natančno predpisati, kdaj se delovni čas začne in kdaj konča. Delodajalec o tem ne more prosto odločati, pa tudi zaposleni ne. »Zanesljiv« pomeni, da morajo biti podatki pravilno evidentirani in ne smejo biti zastareli, zagotovljena mora biti zaščita pred manipulacijami. Ko so podatki enkrat evidentirani, jih ne sme biti več mogoče zlahka spremeniti. »DostopEN« pa pomeni, da mora sistem uradnim organom in organom v podjetjih omogočati vpogled in preverjanje vnesenih podatkov.

Kako je treba predpisati tak sistem, sodišče EU ne navaja, jasno pa pove, da mora biti tak, da zagotavlja varovanje zdravja in varnost zaposlenih ter preprečuje preobremenjenost. Na splošno sodba sodišča EU od EU in držav članic ne zahteva sprememb delovnopravne zakonodaje glede delovnega časa, počitka, odmora. Spreminja pa to, da je treba nadure obvezno beležiti in da je treba zagotoviti preverjanje, koliko ur je zaposleni dejansko delal. Inšpekcija lahko namreč to preverja le, če ima na voljo zanesljive podatke.

Nemška združenja delodajalcev so po poročanju Handelsblatta do sodbe sodišča EU kritična. Pravijo, da za delodajalce pomeni več birokracije. Podoben odziv je pričakovati tudi drugod.

Sodišče EU je o evidentiranju delovnega časa odločalo na podlagi tožbe v Španiji. Z njo je sindikat Federación de Servicios de Comisiones Obreras (CCOO) od osrednjega sodišča (Audiencia Nacional) zahteval, naj s sodbo ugotovi, da mora družba Deutsche Bank SAE obvezno vzpostaviti sistem za evidentiranje dnevnega delovnega časa zaposlenih. Sindikat je menil, da bi bilo mogoče s tem sistemom preveriti spoštovanje predpisanega delovnega časa in obveznosti, ki so določene v nacionalni zakonodaji, predstavnikom sindikatov pa bi omogočal, da bi lahko prišli do informacij o nadurah, opravljenih v posameznem mesecu. Po mnenju sindikata CCOO vzpostavitve takega sistema evidentiranja ne zahteva samo španska  nacionalna zakonodaja, temveč izhaja tudi iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in direktive o delovnem času.

Delavca je treba šteti za šibkejšo stranko v delovnem razmerju, zato je nujno treba preprečiti, da bi mu delodajalec omejeval njegove pravice.

Sodišče EU jim je sindikatu pritrdilo. Ob tem poudarja, da ima vsak delavec temeljno pravico do omejenega delovnega časa ter dnevnega in tedenskega počitka. Ta pravica je določena v listini o temeljnih pravicah in je podrobneje opredeljena v direktivi o delovnem času. Države članice morajo zagotoviti, da delavci dejansko uživajo ugodnosti iz naslova pravic, ki jih imajo, še pristavljajo sodniki sodišča EU.

Opozarjajo še, da je treba delavca šteti za šibkejšo stranko v delovnem razmerju, zato je nujno treba preprečiti, da bi mu delodajalec omejeval njegove pravice.