Vojna proti spletnim trgovinam s prepovedanimi drogami

Prejšnji teden je nemška policija zaprla strežnike strani Wall Street Market, spletne trgovine s prepovedanimi drogami, ponarejenimi dokumenti, hekersko programsko opremo in podobnim nelegalnim blagom. Na spletni platformi, ki je neovirano delovala tri leta, je bilo prijavljenih več kot milijon kupcev in prek pet tisoč prodajalcev. Dva tedna prej so v ZDA zaprli podobno spletno trgovino, imenovano Dream Market, aretirali tri obdolžene zlikovce in jim zasegli milijonske vsote kriptovalut. Od leta 2013, ko so oblasti zaprle Silk Road, pionirsko spletno trgovino z nezakonitimi dobrinami, njenega ustanovitelja Rossa Ulbrichta pa obtožile na doživljenjsko zaporno kazen, tovrstne strani vznikajo kot gobe po dežju. Takoj ko pristojni organi ukinejo delovanje ene, se v nekaj dneh pojavi nova. Vse to se dogaja na temni strani interneta, na t. i. temnem spletu (dark web).

Poštarji po vsem svetu, tudi pri nas, med vsemi drugimi pošiljkami dostavljajo na domove tudi prepovedane droge, pa se tega sploh ne zavedajo. V skritih kotičkih interneta lahko tako rekoč kdorkoli s posebnimi brskalniki anonimno nakupuje raznovrstno nezakonito blago, za katero plača z neizsledljivimi kriptovalutami, kot sta denimo bitcoin in ethereum. Svilne poti na temnem spletu precej spominjajo na denimo Amazon ali Ebay: izdelke lahko razvrščamo po njihovi priljubljenosti, ceni, jih recenziramo in podobno. Za dostop do temnega spleta ne potrebujemo posebnega računalniškega znanja ali hekerskih veščin: sledimo razmeroma preprostim navodilom, v nekaj minutah opravimo spletni nakup, čez nekaj dni pa nas v nabiralniku čaka pošiljka, v kateri je skrbno skrit paket droge. Še bolj zaskrbljujoče je, da so na tovrstnih straneh poleg prepovedanih substanc dostopni tudi ukradeni podatki, različne vrste strelnega orožja in celo »belo blago«. Zgolj na Nizozemskem, kjer je proizvodnja amfetaminov največja v Evropi in jih po pošti pošiljajo širom po svetu, so v lanskem letu v poštnih pošiljkah našli 460 kilogramov sintetičnih drog. Nemogoče pa je oceniti, koliko prepovedanih substanc je od spletnih dilerjev do prejemnikov prišlo brez zapletov. Sodeč po vsotah kriptovalut, ki se pretakajo na tovrstnih spletnih straneh, naj bi bila omenjena zasežena količina zgolj kaplja v morju.

Če je bilo spletno nakupovanje mamil na temnem spletu v svojih začetkih razmeroma varno, nekakšna siva dilerska cona, pristojni organi od leta 2013, ko so zaprli prvi Silk Road, dejavno preganjajo ustanovitelje oziroma moderatorje tovrstnih strani, pa tudi preprodajalce, ki na njih delujejo. Vendar anonimnost na temnem spletu, zaščiteni spletni brskalniki in neizsledljive kriptovalute močno otežujejo preiskovalno delo. Kljub številnim uspehom policije v zadnjem času se je boj proti spletnim kriminalnim združbam pravzaprav šele začel.