Povečati je treba delež vračljive embalaže za pijače in živila

Problema z odpadno plastiko ni mogoče rešiti le s prepovedjo prodaje plastičnih vrečk in plastike za enkratno uporabo

Vračljiva embalaža vse bolj postaja ena od rešitev za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe in kupov odpadkov. Steklenico je recimo mogoče uporabiti 40-krat, preden se razbije. Nunu Kaller iz okoljske organizacije Greenpeace, je za avstrijski tednik Profil dejala, da ob današnjih okoljskih problemih ni mogoče opravičiti, da embalažo za pijače, ki jo je mogoče uporabiti večkrat, odvržemo že po prvi uporabi. Količino odpadne embalaže je treba občutno zmanjšati in to je po njenih besedah mogoče samo z embalažo za večkratno uporabo.

Avstrijci so očitno pripravljeni sprejeti, da bodo embalažo spet vračali kot nekoč. Največja mlekarna v državi Berglandmilch recimo na Tirolskem in Spodnji Avstriji že gradi dve polnilni liniji z vračljivo embalažo. Direktor Josef Braunshofer pojasnjuje, da so se za naložbo, ki je vredna 8 milijonov evrov, odločili zaradi velikega povpraševanja potrošnikov. Konec leta jim tako nameravajo po več desetletjih spet ponuditi mleko v vračljivih steklenicah.

Največji proizvajalec mineralne vode Vöslauer GmbH od leta 2014 prodaja mineralno vodo v litrskih steklenicah. Prodaja mu raste na letni ravni za 25 odstotkov. Tudi proizvajalci marmelade, vložene zelenjave in drugih živil razmišljajo o vrnitvi na vračljive steklene kozarce. V obeh največjih mestih na Dunaju in v Gradcu poskusno uvajajo vračljive lončke za kavo.

Tudi proizvajalci marmelade, vložene zelenjave in drugih živil razmišljajo o vrnitvi na vračljive steklene kozarce.

Politiki se po besedah naravovarstvenikov vse bolj zavedajo, da problema z odpadno plastiko ni mogoče rešiti zgolj s prepovedjo prodaje plastičnih vrečk in plastike za enkratno uporabo. Evropski parlament je po zakonodaji za omejitev uporabe plastičnih vrečk letos sprejel še zakonodajo za uporabo plastike za enkratno uporabo do leta 2021.

Pijače in živila v vračljivi embalaži in s tem za večkratno uporabo so skoraj povsem izginila s trgovskih polic trgovin v Avstriji in tudi drugod zaradi sprememb na trgu živil v 90. letih prejšnjega stoletja, pa tudi neukrepanja politike. Z uvedbo skupnega evropskega trga so se na policah trgovin pojavile pijače in živila iz različnih držav. S povečanjem ponudbe se je povečal tudi izbor različnih oblik embalaže. Na trg je hkrati prišla plastenka, ki v primerjavi s steklenico ni le lažja in nelomljiva, ampak tudi udobnejša, saj kupcem ni treba več tovoriti nazaj v trgovino težkih zabojev steklenic. V avtomatih za pijače vračljiva embalaža ne pride v poštev. Nevračljiva embalaža industriji pijač omogoča večji izbor različnih oblik plastenk  in s tem tudi več možnosti za oglaševanje. Plastična embalaža je vedno videti brezhibna, brez prask ali drugih poškodb, ker proizvajalci uporabljajo le novo.

V okoljevarstvenih organizacijah opozarjajo, da bi politika v posameznih državah kljub tem prednostim okoki leta 2000 še lahko ustavila naglo rast ponudbe pijač in živil v nevračljivi embalaži in tako poskrbela za ohranitev velikega deleža vračljive embalaže.

Nemci so recimo uvedli kavcijo za embalažo za enkratno uporabo, kar pomeni, da kupec dobi povračilo tudi za plastenko, ki jo prinese nazaj v trgovino. Zaradi tega za nemške potrošnike  plastenke niso enostavnejša rešitev od steklenic. Povpraševanje po pijačah v steklenicah pa ni tako zelo podlo kot v Avstriji, kjer te kavcije nimajo.

Steklenica za enkratno uporabo je okoljsko zelo škodljiva, saj je v primerjavi s plastenko potrebne veliko energije za njeno proizvodnjo. Zato povzroči večjo okoljsko škodo kot plastenka.

Vprašanje pa je tudi, ali je vračljiva embalaža glede na učinke na podnebje, uporabo surovin in količino odpadkov res boljša od nevračljive. Odgovor je odvisen od tega, kateri lobisti so naredili izračun. Ne glede na to analize kažejo, da pri primerjavah vračljive in nevračljive plastične embalaže ter vračljive in nevračljive steklene embalaže zmaga vračljiva različica. Težje so primerjave med plastiko in steklom. Pri dolgih transportnih poteh je recimo lahko plastenka za enkratno uporabo boljša rešitev od težke vračljive steklenice. Steklenica za enkratno uporabo je okoljsko zelo škodljiva, saj je v primerjavi s plastenko potrebne veliko energije za njeno proizvodnjo. Zato povzroči večjo okoljsko škodo kot plastenka.

V okoljskih organizacijah ob upoštevanju omenjenih primerjav in analiz ugotavljajo, da bi bilo vsekakor treba bistveno povečati delež vračljive embalaže in dosledno reciklirati nevračljivo embalažo. K temu je treba dodati še krajše transportne poti. Če pijače vozimo po celi Evropi, je ekološka škoda tudi ob uporabi vračljive embalaže velika. Kratke transportne poti in možnost vračanja za večkratno uporabo pa je mogoče zagotoviti, če je embalaža čim bolj standardizirana in poenotena.

To pomeni vrnitev v 90. leta prejšnjega stoletja, ko na policah trgovin ni bila vsaka pijača v zanjo posebej oblikovani embalaži. To morda ne bi bilo tako zelo slabo, saj je dejansko pomembna vsebina.