Pamela Anderson: Ne gre za pravico zaradi posilstva, ampak za posilstvo pravice

Preiskava proti ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangeu je po besedah Pamele Anderson absurdna

Pamela Anderson je na svoji spletni strani objavila esej v katerem brani ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea. Švedska tožilka je v ponedeljek zaradi suma posilstva na sodišče v mestu Uppsala vložila uradno zahtevo za pridržanje Assangea v njegovi odsotnosti . Pridržanje osebe v odsotnosti je običajen del švedskega sodnega postopka, ko je osumljenec v drugi državi ali ko ga ne morejo najti, poroča STA. Če bo sodišče pridržanju ugodilo, bo to prvi korak na poti do morebitne izročitve Assangea Švedski.

Pamela Anderson ob tem opozarja, da gre za »nedolžno osebo«. Ko je Assangea v tem mesecu obiskala v zaporu, je bil ovit v sivo odejo »svobode govora«. Trdi, da kot žrtev spolnega napada nikoli »ne bi branila posiljevalca«.

»Danes bom govorila kot ženska, ženska, ki je preživela posilstvo in spolno zlorabo,« piše. Assangea brani kot ženska, ki ve, kako kruti so lahko moški, kako globoke so rane v ženski duši. Assanga sta leta 2010 dve ženski obtožili posilstva in spolnega napada. Ta njune obtožbe zavrača in trdi, da je imel z obema spolne odnose s privolitvijo.

»Danes bom govorila kot ženska, ženska, ki je preživela posilstvo in spolno zlorabo,« piše Pamela Anderson. Assangea brani kot ženska, ki ve, kako kruti so lahko moški, kako globoke so rane v ženski duši.

Pamela Anderson bralce v svojem eseju opozarja, naj nikoli ne pozabijo na možnost napake in moč lažnih obtožb. Preiskava proti Assangeu je po njenih besedah »absurd«, pri tem ne gre za pravico zaradi posilstva, ampak za posilstvo pravice. V eseju se dotakne še potrebe po »etični razpravi« o »legitimnosti razkrivanja državnih skrivnosti in povezanih vprašanj glede zasebnosti, varnosti in nacionalne varnosti«. Vzpostaviti je treba ustrezni forum in tako omogočiti razpravo preden ljudje oblikujejo svoje zaključke o preiskavah proti Assangu.

Njegova odvetnica Elisabeth Massi Fritz po poročanju Independenta pravi, da je zelo hvaležen, da je Švedska vnovič odprla preiskavo. Sarah Green, sodirektorica koalicije Ustavimo nasilje proti ženskam, je kritizirala vse, ki trdijo, da je Assange žrtev.

Sojenje Assangu grozi tudi v ZDA, ki zahtevajo njegovo izročitev na podlagi obtožbe zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning, tedaj še Bradleyjem Manningom, in sicer da ji je pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije. Tor Ekeland, odvetnik, ki brani ljudi, ki so obtoženi vdora v računalnike, pa je na portalu Wired napisal, da je zakon iz leta 1984, ki je podlaga za kazenski pregon ljudi, ki vdirajo v vladne računalnike, neustrezen. Tožilcem omogoča, da ljudi zlahka obtožijo kaznivega dejanja zaradi dostopa do računalnika, čeprav naredijo majhno škodo ali sploh nobene.

Če je New Yortk Times lahko legalno objavil dokumente Pentagona in tako razkril laži glede vojne v Vietnamu, mora enako veljati za WikiLeaks.

Problem zakona je, razlaga odvetnik, da ne določa jasno ene od osnovnih stvari, ki jih prepoveduje. To je nedovoljen dostop do računalnika. To tožilcem omogoča vlaganje obtožnic, ko je škoda minimalna, vprašljiva ali gre za političen proces. Zaradi tega je kazenski pregon Juliana Assanga bolj napad na pravico do objave informacij, ki jo zagotavlja ustava, kot temeljita presoja tožilca. Po Ekelandovih besedah sta Assange in Wikileaks založnika kot New York Times. Če je New Yortk Times lahko legalno objavil dokumente Pentagona in tako razkril laži glede vojne v Vietnamu, mora enako veljati za WikiLeaks.