Žensko oko za objektivom

Za novopečeno fotografinjo in njen nastajajoči fotografski opus je bilo pomembno potovanje v Španijo leta 1970. Ampak le koga bi Španija pustila hladnega? Slikovita pokrajina, bogata kultura in predvsem svetloba, ta naravna ustvarjalka vseh naših podob, še posebej črno-belih fotografij, imajo tam – med Sredozemljem in Atlantikom – posebno moč in sij. Zora Plešnar se je v Španijo odpravila s svojim prvim fotoaparatom Werra1, ki ni imel daljinomera. Tako je marsikatero fotografijo posnela kar iz vozečega avtobusa, ki je drvel po Iberskem polotoku. Nastale so zabrisane podobe pokrajine, mest in ljudi; to so bile prve fotografije iz njenega zanimivega cikla Mimo, ki ga je nadaljevala tudi s fotoaparatom Olympus OM1. »Zame pokrajina živi in izžareva zdaj nadih romantike, zdaj realizma, pa tudi fantastiko. V njej odkrivam vedno nekaj novega, zanimivega. In ker sem jo želela predstaviti na svoj način, sem fotografirala z vidika svojega gibanja (vlak, avtobus, avtomobil). Grmičevje, drevesa, ki so bila bližje, so postajala le bežne sence. Vsakdanji motiv je tako dobival nov in nenavaden videz,« je Plešnarjeva opisala svoj pristop. Z eno izmed fotografij, posnetih v Španiji, se je javnosti prvič predstavila že leta 1971 na razstavi Mariborskega fotografskega kroga.

V Fotoklub Maribor, ki je bil med vodilnimi fotografskimi organizacijami v Jugoslaviji, so jo sprejeli leta 1968 in bila je edina ženska med klubskimi tovariši. Medse so jo sprejeli mojstri – Stojan Kerbler, Zmago Jeraj, Simon Tihec, Ivan Dvoršak, Janko Jelnikar in drugi. Članstvo in debate s kolegi so bili pomembni, saj so si izmenjavali izkušnje, tehnične rešitve, včasih drug drugemu razkrivali celo skrivnosti in »finte« pri razvijanju črno-belih fotografij, debatirali o pravilih kadriranja in tudi njihovem kršenju. Ustvarjalna drznost, ki krši pravila, lahko prinese zanimive rezultate.

V sedemdesetih letih je veliko potovala, najprej na Dansko, Finsko in Švedsko, na silvestrovo je decembra 1975 z letalom odpotovala na Malto in takrat iz zraka posnela nekaj fotografij, iz katerih se je rodil cikel Nad oblaki. Naslednje leto je sledilo potovanje v Mongolijo, obiskala je tudi narodni park Terelž, kjer je v svoj objektiv lovila divjo naravo, živali in oblake, ki so bili tudi v tem ciklu fotografij pomemben likovni element. Ujela je igro svetlobe in senc ter z močnimi kontrasti bele in črne izrazila dramatičnost dogajanja v tem zaščitenem narodnem parku. Popotovanja so bila njen navdih in hkrati najpomembnejša obšolska dejavnost nje, srednješolske učiteljice. Poetično je opisala svoje izkušnje: »Potovanje. In tu in tam. Le bežno potovanje. Drevo in stolp. In hiša. Gora. Hrib. Fotografija, ki omogoča trajno zadržati bežen vtis, mi služi, da lahko izpovem svoja čustva, razpoloženje. In vse, kar me impresionira. Posebno mesto v vsem, kar me obdaja, ima zame pokrajina, najpogostejši motiv mnogih mojih fotografij. Potovanja, ki so izpolnjevala del mojega življenja, so mi ponudila za to obilo bogatega gradiva.« A čeprav meni, da je njen osrednji motiv pokrajina, je ustvarila nekaj neprekosljivih otroških portretov.

Po upokojitvi je imela še več časa za potovanja in fotografiranje. Leta 1978 se je odpravila na popotovanje po Srbiji in Kosovu ter obiskala vse najznamenitejše pravoslavne samostane. Decembra 1979 je v času silvestrovanja v grškem Solunu začela ustvarjati novi cikel Odsevi. Pozorna je postala na luže, v katerih so se odslikavali motivi iz okolice. Te fotografije je razvijala v razredčenem razvijalcu in tako dobila svetle izginjajoče podobe. Čez dobri dve leti je obiskala novo nastajajoče bivalno naselje Novi Beograd, kjer je posnela fotografije cikla Rojstvo mesta. Kompozicijo je gradila v dveh planih, v prvega je na primer postavila sipine, izza katerih v drugem planu rastejo nebotičniki novega mesta. Fotografije govorijo o odtujenosti, o novi dobi, ki prihaja in ustvarja futuristično mesto oziroma nadrealni privid boljšega življenja.

Zora Plešnar se je rodila leta 1925 v Mariboru. Bila je predmetna učiteljica na Osnovni šoli Toneta Čufarja v Mariboru in nato nadaljevala študij na Pedagoški fakulteti v Mariboru ter sočasno poučevala na mariborski Srednji elektro šoli. V sedemdesetih in osemdesetih je veljala za najuspešnejšo fotografinjo našega kulturnega prostora in leta 1987 postala tudi častna članica Foto kluba Maribor. Že zdavnaj je pridobila naziv KMF (kandidat mojster fotografije) Fotografske zveze Slovenije in tudi naziv AFIAP (umetnica Mednarodne zveze za umetniško fotografijo). Letos junija bo dopolnila 94 let. Retrospektivna razstava v Umetnostni galeriji Maribor, ki jo je pripravila kustosinja Andreja Borin, tako obeležuje tudi njen visoki življenjski jubilej. Prvič jo je Ljubljani predstavil fotograf Milan Pajk že leta 1976 v fotogaleriji Fokus, drugič pa kustos Miloš Bašin pred dvema letoma na samostojni razstavi v ljubljanski Bežigrajski galeriji. Prejela je kar 135 nagrad in pohval ter razstavljala na več kot 700 razstavah doma in v tujini. Svoje mesto pa je našla tudi v tretjem delu zbornika The History of European Photography 1970-2000, kjer jo je kustos Miha Colner, avtor prispevka o slovenski fotografiji, predstavil v družbi petindvajsetih slovenskih fotografov in kot pomembno članico Mariborskega kroga.

Razstava:
Zora Plešnar, fotografinja
Kje: Umetnostna galerija Maribor
Kdaj: 19. april–4. avgust 2019