Satira v današnjem času

33. izdaja grafičnega bienala Ljubljana z naslovom Vice v lisice, ki bo z različnih vidikov obravnavala satiro in grafičnost

Od 7. junija do  29. septembra bo na desetih različnih prizoriščih v Ljubljani potekal 33. grafični bienale Ljubljana, ki ga je kuriral umetniški kolektiv Slavs and Tatars. Razstava z naslovom Vice v lisice bo z različnih vidikov obravnavala satiro in grafičnost ter ob zgodovinskem delu predstavila tudi dela sodobnih umetnikov, založnikov, teoretikov, aktivistov, stand up komikov in drugih. Bienale se v tokratni izdaji posveča premisleku o grafičnem ne zgolj v pomenu medija, temveč pomenu njegove zmožnosti za delovanje. Premisliti namerava zlasti o tem, kako grafični jezik, ki je sicer namenjen jasnosti, omogoča večpomenskost, ki je ključnega pomena za afektivni potencial umetnosti kot tudi za odpor na ravni infrapolitik.

33. izdaja bienala bo kritika, vendar izražena na komičen in posmehljiv način. Predstavila bo specifični grafični jezik povabljenih umetnikov, ki se trudijo z uporabo ironije in smešenja spodbuditi vznik izrazito trdožive in aktualne oblike kritike oziroma infrapolitike. Satira se je namreč s tem, ko z izrekanjem resnice nastavlja oblasti ogledalo, dokazala kot petrijevka v svetu postresničnostnih bakterij. 

Če je dostopnost tiska na začetku 20. stoletja privedla do neslutenega razmaha satirične periodike (Pavliha v Sloveniji, Simplicissimus v Nemčiji, Punch v Veliki Britaniji, l'Assiette au Beurre v Franciji ali Molla Nasreddin v Kavkazu), pa se plodnost grafičnega v današnji digitalni dobi razkriva v obliki mema ali protestnega plakata. Iz vizualne zasičenosti našega časa so vzniknili novi estetski jeziki.

Po besedah kuratorjev je razmah populizma po vsem svetu (pri čemer redukcijskih in revanšističnih oblik identitetnih politik sploh ne bomo omenjali), spodbudil živahne razprave o tem, kdo predstavlja "ljudstvo". Žanr satire, ki že več kot tisočletje z včasih šaljivim, včasih žaljivim zbadanjem naslavlja to in podobna vprašanja, je od nekdaj dvigoval precej prahu. Je res, kot je trdil George Orwell, vsaka šala že majhna revolucija? Ali pa je nasprotno smeh zgolj ventil za sproščanje pritiskov in napetosti, ki bi sicer lahko vodili v politični prevrat?"

Na bienalu bodo sodelovali umetniki iz Slovenije, Poljske, Ukrajine, Gruzije, Bolgarije, Kitajske, Irana, Velike Britanije in ZDA, ki v svojih različnih praks uporabljajo samosvoje grafične jezike. V Plečnikovi hiši bo na ogled razstava Alejandra Paza, nagrajenca 32. grafičnega bienala. Razstavo bodo pospremili s publikacijo, ki bo poleg predstavitve satiričnih in grafičnih praks vključevala prispevke uveljavljenih strokovnjakov ter akademikov.

Slavs and Tatars so mednarodno uveljavljen umetniški kolektiv, ki deluje na treh področjih: razstavljanje, publikacije in performans predavanja. Svoje delo so predstavili na samostojnih razstavah v institucijah, kot so Muzej moderne umetnosti, New York; Salt, Istanbul; Secession, Dunaj; Kunsthalle Zürich; Albertinum, Dresden; Ujazdowski Castle Centre for Contemporary Art, Varšava, in druge. Z javnimi predavanji so gostovali na številnih vodilnih svetovnih univerzah, med drugim na Stanfordu, Princetonu, Columbii ter v Varšavi in Teheranu. Kolektiv je do zdaj izdal deset knjig, tudi prevod legendarne azerbajdžanske satirične revije Molla Nasreddin (trenutno v drugi izdaji za založbo I.B Tauris) in, kot najnovejšo, knjigo Wripped Scripped (Hatje Cantz, 2018), posvečeno političnim razsežnostim abeced in transliteracije. Na ljubljanskem grafičnem bienalu se prvič predstavljajo v vlogi kuratorja.