4. 6. 2019 | Svet
Kdo vse se je letos udeležil skrivnostnega srečanja svetovne elite
Letošnjega skrivnega srečanja skupine Bilderberg se je udeležilo veliko število pomembnežev iz Silicijeve doline, pa tudi ameriški državni sekretar Mike Pompeo in Jared Kushner, svetovalec in zet predsednika ZDA Donalda Trumpa
Mike Pompeo in Jared Kushner sta vstopila v skrivnostni krog svetovne elite
© Flickr / WikiCommons
Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je prejšnji četrtek pripotoval v Evropo iskat podporo za ukrepe ZDA proti Iranu. Na tej poti pa je imel še eno postanek, ki je bil po poročanju Washington Posta gotovo zanimiv za tiste, ki jih zanimajo teorije zarot. To je bilo srečanje skupine Bilderberg v švicarskem Montreuxu. Na zunanjem ministrstvu so potrdili, da se Pompeo namerava na kratko oglasiti na tem srečanju. Med udeleženci je bil tudi Jared Kushner, svetovalec in zet predsednika ZDA Donalda Trumpa.
Za tiste, ki vidijo letna srečanja skupine Bilderberg kot kriminalna srečanja svetovne elite, je udeležba obeh mož iz predsednikove administracije sporna. Teoretiki zarot, med njimi so številni podporniki Trumpa, so v zadnjih letih napadali srečanje skupine Bilderberg, poroča Adam Taylor. Med njimi je Alex Jones, sicer znan po širjenju novic dvomljivih virov, ki je zatrdil, da je tehnološki koncern Google na enem od teh srečanj »začrtal in sprožil« arabsko pomlad.
Udeleženci takšne izjave zavračajo s trditvami, da gre samo za forum za odkrito in odprto razpravo. Ne glede na to veljajo zasedanja skupine Bilderberg zaradi dolgoletne zgodovine, nenavadne skrivnostnosti in pomembnih gostov za neobičajen dogodek, pravi Taylor. Začelo se je leta 1954, ko se je majhna skupina vplivnih Evropejcev sestala s skupino vplivnih Američanov, da bi se pogovarjali o prihodnosti čezatlantske liberalne povezave. Prvo srečanje je bilo v hotelu Bilderberg v Oosterbeeku, vodil ga je nizozemski princ Bernhard. Od takrat se je skupina Bilderberg sestala skoraj vsako leto.
Začelo se je leta 1954, ko se je majhna skupina vplivnih Evropejcev sestala s skupino vplivnih Američanov, da bi se pogovarjali o prihodnosti čezatlantske liberalne povezave. Prvo srečanje je bilo v hotelu Bilderberg v Oosterbeeku, vodil ga je nizozemski princ Bernhard.
Seznam gostov je obširen. Angela Merkel je bila gostja leta 2005, samo nekaj mesecev preden je postala nemška kanclerka, Bill Clinton je bil gost leta 1991, ko je bil še guverner ameriške zvezne države Arkansas. Margaret Thatcher je bila gostja vsaj enkrat v času, ko je bila predsednica britanske vlade.
Udeležba Mika Pompea kot državnega sekretarja je nenavadna, a pred njim je bila med gosti kot državna sekretarka leta 2008 že Condoleezza Rice. Pompeo in Kushner tudi nista prva udeleženca iz Trumpove administracije. Leta 2017 sta se srečanja udeležila minister za trgovino Wilbur Ross in svetovalec za državno varnost H.R. McMaster.
Med okoli 130 udeleženci letnih srečanj jih je dve tretjini iz Evrope in ena tretjina iz Severne Amerike. Tretjina udeležencev so predstavniki vlad in politike. Skupina skrbi tudi za vključevanje novih članov. Letos je to bila vzhajajoča zvezda ameriške demokratske stranke Stacey Abrams.
Angela Merkel je bila gostja leta 2005, samo nekaj mesecev preden je postala nemška kanclerka, Bill Clinton je bil gost leta 1991, ko je bil še guverner ameriške zvezne države Arkansas. Margaret Thatcher je bila gostja vsaj enkrat v času, ko je bila predsednica britanske vlade.
Udeleženci zasedanja ne smejo razkriti, kaj je v razpravah kdo rekel. Skupina ne objavi nobenih povzetkov ali zapiskov s srečanja. Novinarji, ki so tudi med gosti, o srečanju ne smejo poročati. Organizatorji pravijo, da to ni skrivnostnost, ampak zasebnost. Udeleženci tako lahko odprto razpravljajo, ni jim treba upoštevati omejitev, ki jih zahtevajo njihove funkcije in ni se jim treba bati bombastičnih naslovnic v tisku.
Letošnje teme razprav so bile Kitajska, Rusija, brexit, podnebne spremembe in trajnostnost. Tema, ki je ni bilo na uradnem seznamu, je Iran. Ali so o njem razpravljali, ni znano.
Charlie Skelton v Newsweeku piše, da so Američani na letošnjem srečanju imeli močno zasedbo. Mike Pompeo je svoja stališča »o novem strateškem redu« izmenjal z generalnim sekretarjem zavezništva Nato, dvema predsednikoma vlad, nemškim zunanjim ministrom, nizozemskim kraljem, s številnimi šefi iz finančnega sektorja in milijarderji.
Tudi veliko število pomembnežev iz Silicijeve doline se je udeležilo letošnjega skrivnega srečanja Bilderberg. Satya Nadella, predsednik uprave Microsofta je bil prvič gost med tem ko je član uprave Reid Hoffman redni udeleženec. Pentagon sta zastopala najvišji vojaški strateg in tehnični direktor za umetno inteligenco.
Tretjina udeležencev so predstavniki vlad in politike. Letošnje teme razprav so bile Kitajska, Rusija, brexit, podnebne spremembe in trajnostnost. Tema, ki je ni bilo na uradnem seznamu, je Iran. Ali so o njem razpravljali, ni znano.
Ob tem, ko vojaški stroj postaja vse pametnejši in je vsak del orožja izboljšan z umetno inteligenco, meje med Silicijevo dolino in Pentagonom postajajo vse bolj meglene. »Povohaj letošnji Bilderberg in lahko zavohaš to novo obliko vojne: kibernetske grožnje in oboroževanje družbenih omrežij je na dnevnem redu,« piše Skelton. Za mizo sta sedela tudi šef britanske varnostne službe GCHQ in direktor novega Centra odličnosti za strateško komuniciranje zavezništva Nato (StratCom COE– Center of Excellence), ki skrbi za digitalno bojevanje in psihološko vojno.
Nekdanji prvi mož Googla in dolgoletni udeleženec srečanj Bilderberg Eric Schmidt vodi v Pentagonu odbor za obrambne inovacije in novo komisijo za nacionalno varnost s področja umetne inteligence. Druga dva člana odbora za obrambne inovacije, ki sta bila v Mnotreauxu, sta še Reid Hoffmanin in psiholog Adam M. Grant.
Poleg Schmidta sta v organizacijskem odboru Bilderberga še dva milijarderja: Alex Karp in Peter Thiel. Karp je predsednik uprave Palantirja, sumljive družbe za analizo podatkov, s katero je Pentagon pravkar podpisal za 800 milijonov dolarjev vredno pogodbo o vohunjenju na bojiščih. Leta 2004 je ob podpori obveščevalne agencije CIA Palantir ustanovil Thiel, ki je soustanovitelj družbe PayPal, eden od direktorjev v Facebooku in eden najbolj odločnih podpornikov Donalda Trumpa s področja tehnološkega sektorja. S področja financ so bili med udeleženci šefi Goldman Sachs, HSBC, Deutsche Bank, Santander, AXA in Credit Suisse.
Bilderberg ima problem s krizo vodenja, izgublja kakovost in intelektualno osnovo. S smrtjo Davida Rockefellerja leta 2017 in staranjem Henryja Kissingerja se sooča tudi z generacijsko krizo. Ne glede na očitke, da je odgovoren za vojne zločine, je treba priznati, da je Kissinger pomemben državnik in zgodovinar. Je psihopat z vizijo.
Bilderberg ima problem s krizo vodenja, izgublja kakovost in intelektualno osnovo. S smrtjo Davida Rockefellerja leta 2017 in staranjem Henryja Kissingerja se sooča tudi z generacijsko krizo.
Med udeleženci letošnje konference po besedah Charlija Skeltona ni bilo mogoče videti ljudi z dovolj »ideološkega mesa na kosteh, da bi lahko peljali Bilderberg naprej«, ni jih mogoče najti na področju financ, še manj v politiki, kajti v zadnjih nekaj desetletjih so res pametni ljudje odšli na področje tehnike in tehnologije. To je prihodnji gravitacijski center Bilderberga.
Osebi, za kateri je videti, da imata potrebno auro in vpliv, sta Schmidt in Thiel. Ne glede na to, kateri bo prevzel vajeti, se bo povečala moč ZDA in zmanjšala moč Evrope. Tehnologija je močnejša od Kissingerja, sila, ki v okviru Bilderberga premaga vse ovire. Skupina, ki so jo začeli Evropejci, bo tako končala v rokah Američanov, pravi Skelton.
Ko človek preuči več spiskov povabljencev konference Bilderbergov iz različnih let in obdobij, se ne more znebiti občutka, da gre pri vsem skupaj za sestanke vladajočega razreda. "Imena prihajajo ter odhajajo, vendar funkcije bolj ali manj ostajajo iste. Generalni sekretar Nata, šef Svetovne banke, višji uslužbenec Evropske centralne banke, predstavniki največjih korporacij na svetu, evropski komisarji, ameriški državni sekretar, ... " je v izčrpnem članku o skupini Bilderberg pred desetimi leti v Mladini napisal Erik Valenčič.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.