Mladinine naslovnice v Mariboru

Mladina je ena redkih publikacij, ki jo, vse od njene osamosvojitve leta 1982, poleg družbeno aktualnih tem zaznamujejo tudi lucidne in pogosto zelo udarne naslovnice. Razstava prikazuje izbor naslovnic zadnjih petih let.

V Galeriji Epeka Maribor bo v petek, 14. junija, ob 19. uri okrogla miza z naslovom Svobodni mediji v EU?, na kateri bodo sodelovali Borut Mekina (novinar tednika Mladina), Boris Vezjak (filozof, družbeni kritik in publicist), Petra Lesjak Tušek (predsednica Društva novinarjev Slovenije) in moderatorka Ines Markovčič.

Štirinajstega junija bodo ob 19.00 obenem odprli tudi razstavo naslovnic tednika Mladina. Avtorji razstavljenih naslovnic so Tomaž Lavrič, Damjan Ilić, Mina Fina, Uroš Abram, Fabrika Sarajevo, Ivian Kan Mujezinović, Borut Kranjc in Vlasto Kopač, kreativni direktor pa je Robert Botteri. Sledila bo dobrodelna javna dražba, izklicna cena posamične naslovnice se bo pričela s 100 evri ali 32.660,00 HUF, dražbo bo vodil Iztok Šumatič - Eyeceeou.

Mladina je ena redkih publikacij, ki jo, vse od njene osamosvojitve leta 1982, poleg družbeno aktualnih tem zaznamujejo tudi lucidne in pogosto zelo udarne naslovnice. Razstava prikazuje izbor naslovnic zadnjih petih let. Te predstavljajo reprezentativen presek prostora, ki ga naslovna stran tednika odpira umetnikom različnih ozadij in slogov, da v svojem avtorskem jeziku jedrnato zaobjamejo bit aktualnih političnih dogodkov in družbenih trendov. 

Mladinine naslovnice predstavljajo reprezentativen presek prostora, ki ga naslovna stran tednika odpira umetnikom različnih ozadij in slogov, da v svojem avtorskem jeziku jedrnato zaobjamejo bit aktualnih političnih dogodkov in družbenih trendov.

Stalna težnja Mladininih naslovnic, da dregnejo prav tja, kjer najbolj boli, je pred le nekaj meseci vodila do podobne reakcije s strani trenutne madžarske vlade. Naslovnica, ki je razstavljena tudi na razstavi v Galeriji Epeka, prikazuje madžarskega predsednika Viktorja Orbána, ki ga obkrožajo ljubeči kadri stranke SDS – Branko Grims, Milan Zver in Janez Janša. Na Madžarskem je najbolj odmevala Orbánova dvignjena desnica, ki močno spominja na fašistični pozdrav in odpira neprijetna vprašanja o spogledovanju madžarskega voditelja s totalitarizmi minulega stoletja. Čeprav madžarska vlada konsistentno zanika vsakršne vzporednice z režimom, ki je bil poražen v drugi svetovni vojni, državo zaznamuje trend rehabilitacije posameznikov, ki so sodelovali z nacističnim režimom, vključevanje avtorjev z močno izraženimi antisemitskimi stališči v kurikulum, napadi na znane Jude in indici razvijanja kulta voditelja. Na Slovenskem je bolj pomenljiv položaj pripadnikov največje opozicijske stranke ob madžarskem predsedniku in pomadžarjena slovenska zastava, ki jo v prosti roki drži Branko Grims. Orbanizacija dela slovenske politike in medijev je tema, ki je bila pogosto obravnavana; nove dimenzije FIDESZ-evih interesov pa je odprla verbalna nota Madžarske, ki je nastala kot posledica omenjene naslovnice. Dogajanje je primerljivo s tistim pred dobrimi tridesetimi leti: madžarska veleposlanica je protestirala pri Ministrstvu za zunanje zadeve zaradi neprimernosti naslovnice in prosila “za pomoč pri preprečevanju podobnih incidentov v prihodnosti”.

Prav ta incident, ki je znova jasno ilustriral moč, ki jo ima vizualna podoba podprta z raziskovalnim in novinarskim delom ter dejstvi, ki določenemu segmentu političnih elit ne ustrezajo, je bil tudi povod za razstavo v Mariboru. Ta prikazuje dela več avtorjev in avtoric, ki so v zadnjih petih letih skozi vizualni jezik komentirali aktualno politično in družbeno dogajanje, predvsem postopen zdrs iz demokracije in kapitalizma v smeri vse bolj totalitarnim političnim prijemom, ki so svoj krešendo dosegli z begunsko krizo in zadnjo afero, ki je nastala kot posledica pretirane pronicljivosti avtorja naslovnice.