Turbo trap?

Petkov nastop najpopularnejšega hrvaškega raperja Vojka V v napolnjenem Kinu Šiška je bil že njegov tretji na naših odrih v zadnjega pol leta, in sodeč po njegovi pripombi, tudi najboljši. No, ker se je s tem pohvalil že nekje okoli tretjega komada, ga je bilo treba vzeti z nekaj rezerve. Ja pa obenem res, da si stvari v življenju in karieri tega štiriintridesetletnega splitskega emsija in producenta v zadnjem letu sledijo s svetlobno hitrostjo. Vse po zaslugi plošče Vojko, za katero je letos prejel kar tri najpomembnejše hrvaške glasbene nagrade Porin, med drugim tudi za album leta. Po kriteriju priljubljenosti in glede na vročični odziv občinstva na petkovem koncertu, ki je skupaj z Vojkom prepevalo njegove refrene, vsekakor upravičeno.

Ja, porini so bili verjetno predvsem odmev na Vojkov preboj v vrh hrvaškega (in regijskega) mainstreama. Tega je bilo v zadnjem letu težko spregledati, so si pa mnenja in ugibanja o tem, zakaj se mu je to zgodilo, zelo različna. Začetni kapital si je pridelal že z delovanjem v priljubljeni hrvaški hiphop zasedbi Dječaci. Je pa zdaj, s trap preobleko in zabavnimi videospoti – ti so si na YouTubu skupaj nabrali že več kot deset milijonov ogledov – nagovoril mnogo širše, trendovsko občinstvo. Točneje generacijo milenijcev, ki je s trapom očitno našla ventil za sproščanje čustev. Ali so v Vojkovem primeru razlog za njegovo popularnost »forsirano zafrkantska« besedila, kot trdijo njegovi nasprotniki, ali humorne rime, v katerih pronicljivo prevprašuje hrvaško stvarnost, kot trdijo njegovi feni, niti ni pomembno. Lanski nastop na novosadskem Exitu, menda v rekordnem času razprodan koncert v zagrebškem Domu sportova in zdaj še nastop pred polno veliko dvorano ljubljanskega Kina Šiška so nesporen dokaz tega, da je Vojko postal regijski zvezdnik.

Pri tem je zanimivo, da ne izstopa niti zaradi svojih precej standardnih raperskih veščin niti zaradi svoje pojavnosti tipičnega tridesetletnika. Je predvsem dober zabavljač, ki se občinstvu približa bodisi s pregovorno dalmatinsko ležernostjo bodisi s strastnim fuzbalerskim pozivanjem k dvigu rok. Ali pa z balkanskimi turbo glasbenimi pritiklinami in melosom, s katerimi priložnostno nadgradi mastne trapovske beate svojega spremljajočega didžeja. No, še pomembnejše kot ti Vojkovi atributi in triki so najbrž vendarle njegove skladbe, vsaj sodeč po skupinskem (raperskem) prepevanju od začetka do konca koncerta.

Po Vojkovih kriterijih, v katerih na prvo mesto eksplicitno postavlja zabavanje občinstva, si njegov petkov nastop nedvomno zasluži pohvale. Je pa hkrati osmislil tudi tisto njegovo zgodnjo ugotovitev o najboljšem koncertu. Ker je prvič nastopil v Gala hali in drugič v Cvetličarni, kjer se po navadi zbirajo resn(ejš)i raperski zanesenjaki, jih je morda zmotil njegov (preveč) komercialen pristop. Ampak Vojko dela (t)rap za množice.