Skepta: Ignorance Is Bliss

+ + + +

Skeptova prejšnja plošča Konnichiwa (2016) je bila hit. Oborožena s kopico uspešnic se je znašla tik pod vrhom britanske lestvice albumov, si pridelala nagrado mercury za najboljšo britansko ploščo in zvok grima še bolj približala severnoameriškim hiphoperjem. A bila je predvsem britanska plošča; z njo je Skepti z odkopavanjem (svojih) grimerskih korenin uspelo ujeti motiv sodobnega Londona in tamkajšnje hiphop skupnosti, za ustvarjanje navdihniti grimerski podmladek in prepričati britansko glasbeno industrijo, naj talente začne novačiti med domačimi glasbeniki. Kakšna je lahko naslednica ali celo presežek plošče, ki je bila deležna tolikšnega odziva in tako hvaljena? Zdi se, da severnolondonski MC in producent temu ni posvečal pretirane pozornosti. Raje si je vzel čas za to, da je z novo ploščo izklesal novo, samostojno zgodbo.

Ob medijskem in fenovskem pompu okoli plošče Konnichiwa, še dodatno stopnjevanem zaradi Skeptovega prijateljevanja z Drakom in Kanyejem Westom, si je moral predvsem vzeti čas. Zaprl se je v studio, zunaj pustil čim več motečih dejavnikov in se osredotočil na ustvarjanje glasbe. Tega se je lotil brez ugibanj o tem, kaj pričakujejo feni, a hkrati z zavedanjem, da je vse, kar stori in pove, deležno ogromne pozornosti. Ja, kot pravi naslov nove plošče – nevednost je blaženost. Še posebej, ko veš, da je vsaka tvoja poteza pod drobnogledom.

Na tem mestu je Skepti treba čestitati za pogum. Čeprav bi z novimi komadi lahko poskusil ponoviti vajo s Konnichiwe, se je odločil za temeljito slogovno preobrazbo. Namesto iskanju hitovskega potenciala se je tokrat skoraj znanstveno posvetil pretanjeni dodelavi posameznih skladb. Ko se loti baladnega, avtotjunanega, minimalističnega trapa, je jasno, da se spogleduje s sceno na drugi strani Atlantika, čeprav je res tudi, da si ameriški in britanski (mainstreamovski) rap postajata čedalje bolj podobna. Plošča Konnichiwa je nastala na temeljih avtohtonega londonskega grima s piratskih radijskih postaj, Ignorance Is Bliss pa je vizitka sedanjih grimerskih smernic, ki jih krojijo Skeptovi ameriški in kanadski raperski kolegi. In seveda obratno. Prav Skepta je s svojo glasbo, nazadnje lani s hitom Praise The Lord (Da Shine), ki sta ga posnela z A$AP Rockyjem, zelo zaslužen za to, da si je grime utrl pot na ameriško rapersko sceno.

Ja, Skepta z novo ploščo ni več le ikonični britanski grimer, temveč raperski velikan svetovne veljave. Za nameček so temu na kožo pisana tudi samoreferenčna besedila z genialnimi enovrstičnicami, v katerih tokrat prevprašuje svoj uspeh, posredno obdela konkurenco, se zagleda v svoja romantična razmerja in se bežno dotakne lanske inavguracije v očetovstvo. Je pa v ospredju tokrat vendarle njegova producentska popolnost, ki jo bo občudoval vsak resen privrženec sodobnega rapa.