Črnčecu ni žal za tvite. Kaj to pove o Šarcu?

Ni dvoma, kdo ima leto po volitvah in osem mesecev po prisegi nove vlade posebno mesto v srcu predsednika vlade Marjana Šarca. To je njegov svetovalec Damir Črnčec, ki je ta teden doživel medijski debi z intervjujem na nacionalni televiziji. Tam se je prvič po prevzemu javne funkcije javno opredelil glede preteklih (spornih) zapisov na družabnih omrežjih. Od njih se ni distanciral, dejal je, da sodijo v kontekst svobode govora: »Svoboda govora je v Sloveniji široka in za nobenega od svojih čivkov ali zapisov na Facebooku nikoli nisem bil bodisi preganjan, kaj šele obsojen na kakršnemkoli sodišču v Sloveniji.«

Čivki, ki jih je Črnčec v preteklosti spuščal, ga moralno obremenjujejo. Z njimi pa tudi Šarca. Takrat ko je Črnčec Šarcu že svetoval pred državnozborskimi volitvami, to je 14. marca, je na tviterju zapisal: »Primerjanje Sviza in Isisa je precej žaljivo za ISIS …« Glede muslimanov pa: »Okužili so nas z rakom, zasejali so rakaste celice po celotni Evropi.« Ko smo ga kasneje povprašali, kaj misli o tem, je odgovoril, da »preteklih zapisov iz časa pred nastopom funkcije državnega sekretarja ne komentiram«.

Obstaja pa še ena, sporna dimenzija odnosa med premierom in njegovim svetovalcem. Zdi se, da Šarec Črnčeca uporablja kot odposlanca za posebne naloge, ki neposredno ne sodijo na njegovo delovno področje. Se spomnite afere s sendvičem in odstopa poslanca LMŠ Darija Krajčiča? Ker Krajčič ni želel odstopiti, se je z njim sestal Črnčec. Po tem srečanju se Krajčič ni odločil le za odstop s položaja poslanca, ampak tudi za umik iz javnosti. Pred nastopom poslanske funkcije je bil zaposlen v Gozdarskem inštitutu, in četudi direktor inštituta Primož Simončič pravi, da je Krajčič eden najboljših slovenskih strokovnjakov za ekonomiko gozdarstva in da bi ga na inštitutu nedvomno potrebovali, je njegova nadaljnja poklicna pot odvisna od upravnega odbora inštituta, v tem pa sedijo vladni predstavniki.

Omenimo še eno nenavadno zgodbo. Januarja letos je nadzorni svet Telekoma v upravo na položaj odgovorne za finance imenoval Vido Žurgo. O tem, kako je bila imenovana, predsednica nadzornega sveta Lidija Glavina ni želela govoriti, je pa znano, da je Vida Žurga, nekoč je bila tudi računovodkinja SDS, leta 2017 doktorirala pri Črnčecu.

V tem primeru sta se Črnčec in Šarec rahlo zapletla. Šarec je dejal, da je že dlje poznal Vido Žurgo in jo predstavil Črnčecu. Črnčec pa je povedal, da s Šarcem sodeluje od predsedniških volitev, torej od leta 2017. Toda vpogled v sodni register pokaže, da sta se Črnčec in Vida Žurga poznala že septembra 2015, ko je Žurga Črnčecu prodala neko podjetje.

Ne želimo reči, da eden od njiju v tem, morda nepomembnem primeru govori neresnico, želimo ponazoriti naravo njunega odnosa. Vse to smo nekoč že videli. Pred desetimi leti, v času vlade Janeza Janše, je poleg uradne vlade obstajala še vzporedna mreža zaupnikov predsednika vlade. Direktorje gospodarskih družb so obiskovali predsednikovi zaupniki, kot so Darko Njavro, Anton Krkovič in seveda Borut Petek – tedaj uradno svetovalec predsednika vlade za notranjo politiko, neuradno pa premierov sel za gradbena dela in kadrovska vprašanja, predvsem na Štajerskem.

Po odstopu Romana Kirna, ki je odšel ravno zato, ker naj bi bili Črnčečevi nasveti premočni, se je odnos med predsednikom vlade in njegovim specialcem še okrepil.

Leto po volitvah bi se moral predsednik vlade dobro zavedati vpliva ljudi, ki ga obkrožajo. Za svetovalce bi si moral izbrati predvsem posameznike, ki se z njim kdaj tudi ne strinjajo. Sicer utegne zboleti za klasično boleznijo politikov: oblastniško slepoto in zaverovanostjo vase.