Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

Tokrat priporočamo potujočo razstavo Zidovi/Walls, koncert novozelandskega zakrinkanega pop posebneža Jonathana Breeja, razstavo Ideja - znanost in tehnologija antične Grčije, ki prikazuje razvoj starogrške misli in iznajditeljstva z nizom znanstvenih in tehnoloških odkritij ter umetniških dosežkov, razstavo Avanti grafika! drugič, ki predstavlja sodobno grafično produkcijo.

Četrtek, 13. junij

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije bodo ob 19.00 odprli potujočo razstavo Zidovi/Walls, ki je del mednarodnega projekta Izza zidov: 1989-2019/Observing Walls: 1989-2019. Projekt se ukvarja z zidovi v Evropi danes – razumljenimi kot fizična realnost in kot simbolna meja v deljenih mestih: v Berlinu, v Gorici/Novi Gorici in v Sarajevu. Izbira mest sloni na njihovi edinstvenosti in izkušnji z zidovi, z mejami in delitvami prostora. 

V Galeriji Kapelica + Vivarij + Rampa Ljubljana bodo ob 20.00 odprli razstave v okviru projekta Zemlja brez ljudi: na robovih umetnega življenja. Vse več je visoke tehnologije, ki ji ljudje zaupamo bolj kot svojim bližnjim, in vse več je proizvajalcev tehnologije, ki to vedo. Aplikacije, ki jih razvijajo, postajajo vse pametnejše in sodelovalne, estetsko pa vse bolj nevtralne in humanizirane. S tem na videz obstaja vse manj razlogov, da se z njimi ne bi povezali intelektualno, intimno in telesno ... Razstavljajo: HsienYu Cheng & Ting Tong Chang, Špela Petrič, Zoran Srdić Janežič, Luka Prinčič in Cecilie Waagner Falkenstrøm.

V Kinu Šiška Ljubljana bo ob 21.00 nastopila makedonska etno-jazz-pop-rock zasedba Foltin, ki bo predstavila svojo najnovejšo ploščo Momoma.

pec3__plFx8

V Galeriji Cankarjevega doma Ljubljana bo do 1. marca 2020 na ogled razstava Ideja - znanost in tehnologija antične Grčije, ki je nastala v sodelovanju z Znanstvenim centrom in tehnološkim muzejem Noesis iz Soluna. Razdeljena je na 21 tematskih sklopov in predstavlja razvoj starogrške misli in iznajditeljstva z nizom znanstvenih in tehnoloških odkritij ter umetniških dosežkov. Razstava ponazarja neločljivo povezanost razvoja grške znanosti in tehnologije, pri čemer se med znanstvenimi disciplinami osredotoča na matematiko, fiziko, astronomijo in medicino, na področju tehnologije pa predstavlja dosežke v inženirstvu, ladjedelništvu, arhitekturi, telekomunikacijah, hidravliki ter razvoju avtomatov in merilnih naprav. Posebej zanimivi sklopi so arhitektura z gradbeno tehnologijo, matematika oz. geometrija z arhimedskimi telesi in Pitagorovim izrekom, mehanika z Arhimedovim vijakom, telekomunikacije s hidravličnim telegrafom, astronomija s slovitim mehanizmom z otoka Antikitera, premično avtomatično gledališče ter glasba s hidravlisom ali vodnimi orglami. Največji in najtrajnejši prispevki starih Grkov k zahodni znanosti in filozofiji izvirajo iz poudarjene vedoželjnosti in radovednosti. S 3D-animacijami, interaktivnimi aplikacijami ter maketami in replikami naprav spoznavamo znanje, ustvarjeno v stoletjih neprekinjene blaginje in razvoja, ki je popolnoma spremenilo človeško življenje na vseh področjih.

Petek, 14. junij

V Galeriji Epeka Maribor bo ob 19.00 okrogla miza z naslovom Svobodni mediji v EU?, na kateri bodo sodelovali: Borut Mekina (novinar tednika Mladina), Boris Vezjak (filozof, družbeni kritik in publicist), Petra Lesjak Tušek (predsednica Društva novinarjev Slovenije) in moderatorka Ines Markovčič. Sledila bo otvoritev razstave naslovnic tednika Mladina (avtorji: Tomaž Lavrič, Damjan Ilić, Mina Fina, Uroš Abram, Fabrika Sarajevo, Ivian Kan Mujezinović, Borut Kranjc in Vlasto Kopač; kreativni direktor: Robert Botteri) in dobrodelna javna dražba naslovnic Mladine. Izklicna cena posamične naslovnice bo 100 EUR ali 32.660,00 HUF, dražbo pa bo vodil Iztok Šumatič - Eyeceeou.

V Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec bodo ob 19.00 odprli razstavo z naslovom Nezaslišani svet, ki ga imam v glavi (Metamodernizem in metaromantika v slovenskem slikarstvu). T.i. metamodernizem kot reakcija na opešani modernizem in postmodernizem je navrgel nekaj novih usmeritev in umetniških praks, ki so v slovenskem prostoru pri ustvarjalcih in spremljevalcih dobile svoj odmev predvsem na področju literature, medtem ko je bil ta pojav v likovni umetnosti manj opažen, čeprav so se v zadnjih dvajsetih letih tudi na področju vizualnih umetnosti zarisali jasni obrisi nove figuralike, ki se ob drugih sočasnih izrazih ozira v smeri t. i. metaromantike, za katero je značilno, da čutnost postavlja pred družbeni in politični kontekst sodobne umetnosti ter sublimno raziskuje pot k novim utopijam (nedosegljive) prihodnosti. Razstavljajo: Igor Banfi, Ksenija Čerče, Boštjan Jurečič, Barbara Kastelec, Robert Lozar, Nataša Ribič Štefanec, Bojan Bensa, Mitja Ficko, Simon Kajtna, Aleksij Kobal, Silvester Plotajs Sicoe, Apolonija Simon, Matej Čepin, Jernej Forbici, Narcis Kantardžič, Gani LLalloshi, Nataša Prosenc Stearns in Natalija Šeruga Golob. Kustos razstave: Marko Košan

V Kinu Šiška Ljubljana bo ob 20.00 nastopil novozelandski zakrinkani pop posebnež Jonathan Bree, ki ga primerjajo s Sergem Gainsbourgom, Brianom Wilsonom in celo Beatli. Za ogrevanje bo s svojim rolandom XP50 poskrbel hrvaški ManMachine.

gxRq23qVE8A

Sobota, 15. junij

V Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj bodo ob 19.00 odprli razstavo Prešernovi nagrajenci iz slovenske Istre, na kateri bodo predstavljena dela iz zbirke Obalnih galerij Piran umetnikov Janeza Lenassija, Zvesta Apollonia, Andraža Šalamuna, Živka Marušiča in Aleksija Kobala.

V Galeriji DLUL Ljubljana bodo ob 20.00 odprli razstavo Avanti grafika! drugič, ki predstavlja sodobno grafično produkcijo umetnikov različnih generacij in likovnih izrazov z območja nekdanje skupne države. Sodelujejo: Nevenka Arbanas (Hr), Admir Ganić (BiH/Slo), Vlado Goreski (Mak), Renata Papišta (BiH), Sonja Vulpes in Leon Zuodar (Slo). Spremljevalni dogodek 33. grafičnega bienala.

Nedelja, 16. junij

V Stari mestni elektrarni-Elektro Ljubljana bo ob 18.00 otvoritev 12. festivala sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf. Na ogled bo intermedijska predstava Danijele Zajc Niti, v kateri avtorica preko forme sodobnega cirkusa raziskuje svoje lastne vrednote v odnosu do vrednot svojih prednic. Ob 20.00 bo sledila sodobna glasbeno-cirkuška improvizirana predstava NOise Cirkusa Mismo Nismo, umeščena v prostor, poln zavrženih predmetov oziroma smeti, ki lastnosti in filozofijo noise glasbe prevaja v odrski jezik.