»Horror glasba na rižu«

Kolektiv Stiropor, ki skrbi za apetite fenov drznejšega konca (plesne) elektronike in beatsov, v promocijo svojega dogodka Small But Hard Invasion prejšnji petek v klubu Channel Zero na Metelkovi ni vložil prav veliko napora. Verjetno tudi zato, ker mu je bilo že vnaprej jasno, da je glasba, za katero je tokrat angažiral japonska samuraja DJ Die Soona in DJ Scotch Bonneta, preprosto preveč bizarna, ekscentrična in prezahtevna za to, da bi lahko nagovorila širše občinstvo. Ja, oba producenta in didžeja nagovarjata butične poslušalce. Ampak po koncu njunih nastopov je bilo enako jasno tudi to, da je tokratna japonska invazija v klubu Channel Zero zagotovo poskrbela za najbolj svež in zabaven petkov dogodek v Ljubljani.

Oba glasbenika, ki sta si že pred časom novi dom našla v Berlinu, sta nase sicer najbolj opozorila z gostovanji v Boiler Roomu. Zamaskirani Die Soon s »horror glasbo na rižu« in chef Scotch Bonnet, ki zvoke proizvaja z igro na gamboye in s peko palačink, sta se namreč znašla na lestvicah najbolj čudaških in tudi najslabših nastopov na tej priljubljeni serialki spletnih prenosov glasbenih nastopov. Ja, njuno pogumno kršenje plesnoelektronskih in splošnih glasbenih pravil je lahko precej trd zalogaj, ga pa oba močno rahljata s humorjem in sproščenim pristopom. Kot performerja, tudi kot soustanovitelja kolektiva in založbe Small But Hard, nastopata na dogodkih s klubskim elektronskim predznakom in tudi na koncertih s punk in noise bendi. Ne glede na kontekst, v katerem se pojavita, pa se vedno, vsaj deloma, razkrije njun japonski izvor, kar ju dela še privlačnejša za zahodnjaško občinstvo.

Scotch Bonnet je v petek to denimo izvrstno počel s cheaptune in anime zvočnimi vložki, ukrojenimi po najnovejših trendih tokijskih uličnih videoigralnic. Še večkrat pa je bil njegov izvor dobro skrit v podrobnostih, v značilnem zvenu, v grenko-sladkih melodičnih elementih, mehkobnosti ritmičnih udarcev ali pa v kontrastih med tišino in hrupom. So pa vse to le prepoznavne nianse izraza Scotch Bonneta, ki si v osnovi izposoja obrazce jungla, breakcora, gabberja, breakbeata, beatsov, trapa in bassa. S temi je spretno in drzno žongliral tudi v petek, do meje, ko ni bilo več jasno, ali je za mešalko provokator, ki namerno podira tok plesnega giba, ali pa elektronski mesija, ki je plesnost našel v nekih drugih dimenzijah.

Ja, toboganska dinamika, vrtoglavo menjavanje tempa in kaotičnost so bili v petek precej zahteven poligon celo za utrjene plesalce. Se pa trendi na plesiščih podtalnih klubov v zadnjih letih močno spreminjajo, še posebej v elektronski glasbi. DJ Scotch Bonnet in DJ Die Soon sta le med tistimi, ki te spremembe opazujejo najbolj od blizu.