Sovražni govor je dovoljen

Svet Evrope opozarja Slovenijo

V Sloveniji sovražnega govora ne preganjamo. To potrjujejo primerjalni podatki z drugimi evropskimi državami. Vendar oblast – pri tem je odgovornost porazdeljena med vse vlade – opozoril noče slišati in se izgovarja na svobodo govora. Bodo zdaj prisluhnili opozorilom Sveta Evrope?

Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti je pripravila poročilo za obdobje med letoma 2014 in 2018. Poročilo zajema vse države pogodbenice Sveta Evrope, v okviru katerega deluje komisija. Glavna skrb, ki so jo poudarili glede Slovenije, je nekaznovanje sovražnega govora.

Član komisije Siniša Bjeković iz Črne gore, ki je sodeloval pri pripravi poročila o Sloveniji, je za Slovensko tiskovno agencijo povedal, da bi morali organi pregona obravnavati sovražni govor kot nevarnost, ne pa zgolj kot vznemirjanje javnosti. Prav tako bi morala Slovenija izboljšati statistiko in evidenco o pojavu sovražnega govora, iz katere bi bilo razvidno, kako razširjen je in kakšni so njegovi vplivi na družbo. Kot najbolj problematično je Bjeković poudaril kazensko odgovornost za sovražni govor, pravzaprav odsotnost uveljavljanja te vrste odgovornosti – odsotnost kazenskega pregona sovražnega govora.

Razlog za tako stanje, navaja poročilo, je v zakonu in razlagi zakona, na podlagi katere storilci skorajda nikoli ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev kazenske odgovornosti.

Svet Evrope v poročilu zgolj ponavlja opozorila, ki se že več let pojavljajo v slovenski (strokovni) javnosti. V Sloveniji je že leta obsodba za sovražni govor mogoča le, če sovražne besede pripeljejo do fizičnega napada na neko osebo ali če fizičnega napada ni bilo zgolj zato, ker ga je preprečila policija ali kdo drug. Tako je zato, ker Slovenija sodi med evropske države, ki so (v času vlade Boruta Pahorja) najbolj zamejile pregon sovražnega govora. Pregon je praktično onemogočen od leta 2012 zaradi zelo omejujoče razlage 297. člena kazenskega zakonika, ki jo je pripravilo tožilstvo.

Da bo na tem področju potrebna sprememba paradigme, se govori že vsaj tri leta. Storjenega ni bilo nič. Novemu generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi, ki je pregon sovražnega govora postavil med prioritete, niti lastnih ljudi (vrhovnih tožilcev) ni uspelo prepričati o nujnosti spremembe skrajno omejujoče razlage zakona.

V obdobju, ki nekako sovpada s časom poročila, torej med letoma 2015 in 2017, je bilo v sosednji Avstriji zaradi sovražnega govora obsojenih 287 ljudi, v Sloveniji pa v istem obdobju le trije.