Izredno stanje

Ker je izredno stanje za demokracijo mejni pojem, ga je treba zelo previdno uporabljati

Po Konstanci, Kielu, Bernu, Oltnu in Baslu je tudi majhna, idilična občina Michaelerberg-Pruggern na avstrijskem Štajerskem na pobudo enega od hotelirjev razglasila izredno podnebno stanje. Te občine, v kateri živi tisoč duš, za zdaj še ne ogroža nobeno neurje ali vročina. Po besedah župana je to simbolično dejanje.

Filozof Konrad Paul Liessmann v kolumni v Neue Zürcher Zeitung piše, da je treba vprašati, ali razglasitev izrednega stanja brez neposredne nevarnosti v političnem smislu ne meji na mi skupnost zelo ogrožajo. Za odvrnitev še večje nevarnosti je dovoljeno vzeti v zakup in legitimirati tudi kršenje človekovih pravic in povzročitev škode ljudem. Uvedba izrednega stanja, njegova potrditev in z njim povezani ukrepi, je demokratično politično zaradi tega zelo sporna.

Ko so v Zvezni republiki Nemčiji v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja sprejeli »zakonodajo o izrednem stanju«, iz utemeljenih razlogov ni šla na cesto le Levica. Izredno stanje mora biti časovno omejeno in imeti mora jasno določen način ukrepanja, v bistvu vedno omogoča ukinitev demokratičnih pravil in uveljavitev določenih interesov vladajočih.

Izredno stanje mora biti časovno omejeno in imeti mora jasno določen način ukrepanja, v bistvu vedno omogoča ukinitev demokratičnih pravil in uveljavitev določenih interesov vladajočih.

Ravno zato, ker so izredne razmere za demokracijo mejni pojem, ga je treba zelo previdno uporabljati. Ni ravno primerno sredstvo za izvedbo simboličnih dejanj. Ker so podnebne spremembe dolgoročni pojav, so njihove posledice različne, izredno stanje izgubi svoj neposredni pomen. Nenazadnje se to ne bo izrazilo samo v paradoksu, da stalno izredno podnebno stanje na ljudi, ki pred ekološkimi katastrofami bežijo v Evropo, ne bo vplivalo. Ti ljudje vedo, kaj so katastrofe in se ne bodo prestrašili.

Skrbeti bi nas moralo, če je namen simbolične uvedbe podnebnega izrednega stanja mišljeno širše od ekologije. Kajti retorika izrednega stanja daje vedeti, da pri izvedbi ukrepov za preprečitev krize ni treba več dosledno upoštevati ustave in človekovih pravic. Ob tem, ko na eni strani opozarjamo, da desni populisti ogrožajo demokracijo, na drugi strani že pripravljamo teren za avtoritarnost druge vrste.

Retorika izrednega stanja daje vedeti, da pri izvedbi ukrepov za preprečitev krize ni treba več dosledno upoštevati ustave in človekovih pravic.

Kdor ima dobre argumente za izvedbo ukrepov industrijske in prometne politike za zaščito okolja, bi jih moral prepustiti politični razpravi. Ravno vprašanje podnebnih sprememb bi lahko pokazalo, da so se tudi demokracije sposobne na ekološke nevarnosti hitro in učinkovito odzvati. Za to ne potrebujejo uvedbe izrednega stanja.

Lahkotna uporaba scenarijev za uvedbo izrednega stanja je vprašljiva. Kot izraz politične zavesti odraža usodno naivnost, ki sama v določenem trenutku lahko postane katastrofa, proti kateri je uperjena.