Državni svet deluje po nareku politične stranke

Instrumentalizacija državnega sveta

Potem ko je vlada v državni zbor vložila novelo zakona o financiranju javnega in zasebnega šolstva, se je zgodil tako močan pritisk na poslance, naj glasujejo proti, da si ne bi mislili, da je v Sloveniji le dober odstotek osnovnih šol zasebnih.

Vendar hrup in lobiranje ne bi smela biti presenetljiva. Glavno besedo vzdolž izobraževalne vertikale v zasebnem šolstvu ima katoliška cerkev, njihove interese pa zastopa največja parlamentarna stranka SDS ter njeni politični in civilnodružbeni sateliti. To velja tudi za spodnji dom parlamenta – državni svet –, ki je prepogosto zgolj orodje pritiska v rokah SDS.

Državni svet se je tako odločil za sredin posvet na temo »javno in zasebno šolstvo«, ki je potekal hkrati s parlamentarno razpravo o predlaganih spremembah financiranja zasebnih šol.

Vendar v državnem svetu ni šlo za tipičen posvet, izmenjavo mnenj, kot bi morda pričakovali ob dogodku enega najvišjih predstavniških teles v državi. Ne, šlo je zgolj za nasprotovanje zakonu, s katerim želi vlada urediti 100-odstotno financiranje obveznega dela programa v zasebnih šolah, nadstandarda pa ne – ker naj bi tako velevala odločba ustavnega sodišča iz leta 2015. Ta odločitev je bila sprejeta s tesno večino, s petimi glasovi proti štirim: vseh pet ustavnih sodnikov, ki so glasovali zanjo, je bilo izvoljenih na izrecno željo SDS.

Danes nobenega ni več na ustavnem sodišču, je pa eden izmed njih, zdaj vrhovni sodnik Jan Zobec, spregovoril na posvetu v državnem svetu.

Za govorce so bili vabljeni še trije ravnatelji zasebnih osnovnih šol, predsednica Združenja zasebnih vrtcev in profesor zasebne Fakultete za družbene študije in izpričani podpornik politike SDS Matevž Tošič. Drugih, tistih, ki bi zagovarjali drugačno mnenje, na primer delno financiranje zasebnega šolstva, pa na posvetu ni bilo.

Izbira govorcev ni presenetljiva, saj jo je državnemu svetu »predlagala« kar poslanka SDS Jelka Godec. Njen predlog so tudi v celoti upoštevali.

Prav zaradi naštetih razlogov je posvet bojkotiral glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj, sicer tudi predsednik komisije državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Kot je zapisal, o organizaciji posveta ni bil niti obveščen, kaj šele da bi se z njim o tem predhodno posvetovali. Svoje pismo je zaključil z besedami: »Zgovorna ilustracija politične podreditve Državnega sveta prek izbora uvodničarjev je dejstvo, da so njihova imena identična pričakovanjem poslanke Državnega zbora Jelke Godec, ki jih je posredovala Državnemu svetu. Ni mogoče spregledati, da ste Državni svet v tem primeru potisnili v položaj orodja ene od parlamentarnih strank.«

Seveda je tudi na področju izobraževanja pomembna možnost izbire in država je že prej delno financirala zasebne osnovne šole. A iskreni namen nekaterih ustavnih sodnikov in njihovih političnih botrov ni bil (in še vedno ni) v možnosti izbire, temveč želijo razgraditi tiste javne sisteme, ki ne vidijo zgolj pravic posameznika, pač pa tudi pravice družbe kot celote. Nekdanji šolski minister Slavko Gaber je odločitev ustavnih sodnikov leta 2015 za časnik Dnevnik komentiral z besedami, da smo »po tej odločbi le še korak od tega, da bo nekoč morala država plačati poučevanje otrok na domu«.

Prav takšna zahteva je bila pred časom že naslovljena na ustavno sodišče.